Zgodbe muzejski predmetov: Sita iz konjske žime

Besedilo: Helena Rant
Kategorija: Kultura / četrtek, 23. junij 2011 / 06:00

Velika posebnost vasi med mestoma Kranj in Škofja Loka je bilo tkanje barvastih sit iz žime konjskih repov. V Stražišču in okolici je bil od 16. do sredine 20. stoletja največji sitarski center v Evropi, kjer so izdelovali preko dvesto različnih sit s karirastimi in črtastimi vzorci.

Sita so uporabljali mlinarji in gospodinje za sejanje moke, pivovarji za precejanje, lekarnarji pri pripravi zdravilnih praškov, kuharji za pretlačevanje mesa za paštete, sadja za marmelade. Preko 95 odstotkov sit so domači podjetniki prodali kot platna na debelo v številne evropske države in celo na ruski, severnoafriški, maloazijski in nekaj časa tudi na ameriški trg. Druga so pokupili suhorobarji, jih vpeli v lesene obode in z njimi krošnjarili po slovenskih in sosednjih deželah. Gospodinje so rade kupovale sita pisanih vzorcev iz bele, črne, rjave ter na rdeče, oranžno in rumeno pobarvane konjske žime.

Obseg sitarske proizvodnje ponazorijo številke. Za časa Marije Terezije v 18. stol. je največje podjetje prodalo 10 ton žimastih sit in podlog za uniforme. Za različne trgovce s siti je leta 1763 tkalo tristo, leta 1844 pa petsto sitarjev s svojimi družinami. Proti koncu 19. stol. se je posel s siti poslabšal in delavcem so plačevali manj kot prej.

Trgovci so v 19. stoletju slovenska žimasta sita razstavljali na obrtnih in industrijskih razstavah v Ljubljani, Celovcu, Gradcu, na Dunaju, v Trstu, Parizu in Londonu. Povsod so za kakovostne izdelke dobili priznanja, diplome in medalje. Sita iz konjske žime so bila eden od tistih izdelkov nekdanje dežele Kranjske, ki so širili dober glas o nas po vsej Evropi. Ko pa so začeli po svetu strojno izdelovati tanka kovinska sita, žimasta niso šla več v prodajo. Sita barvitih vzorcev, orodje in znanje za njihovo izdelavo so še danes dragocena slovenska in evropska dediščina.