Tokrat bomo pometali pred svojim pragom

April je tisti mesec, ko smo v naših krajih vedno tradicionalno množično udeleževali čistilnih akcij. Sploh v letih, ko so okoljevarstveniki, združeni v organizacijo Ekologi brez meja, dali prve pobude za akcijo Očistimo Slovenijo: pretekli konec tedna, 17. aprila, je minilo natanko deset let od tiste legendarne sobote, ko je kar 270 tisoč ljudi oziroma več kot 13 odstotkov vseh prebivalcev Slovenije odstranilo šestdeset kubičnih metrov ali 12 ton odpadkov z več kot sedem tisoč divjih odlagališč, ki so jih prostovoljci popisali v mesecih pred tem.

Akcijo smo v naslednjih leti še ponovili, Ekologi pa so svojo energijo vse bolj usmerjali širše in globlje, s ciljem, da pomagajo ustvariti družbo, ki se bo zavedala okoljskih težav in jih odgovorno reševala, družbo z ozaveščenimi posamezniki, ki jim bo jasno, da je v osnovi treba predvsem ustvariti manj odpadkov. To je namreč edini način, da se spopademo s problemom hude preobremenjenosti okolja s tistim, kar odvržemo in odlagamo pred svoj prag – nato pa se slepimo, da je izginilo.

Pa ni. O tem govorijo do roba in čez napolnjena odlagališča odpadkov, s katerimi ne vemo, kaj bi. Ne bi jih imeli na očeh, ne bi jih imeli na svojem pragu, ne bi jih imeli v svoji občini, ne bi jih imeli v …. Kje pa bi jih imeli? Pri sosedu? Preko državne meje? Na drugi celini?

Da so odpadki velikanski problem zaradi našega odnosa do njih, se je posebej jasno pokazalo tudi v dneh, ko smo zaradi epidemije številni ostali doma. Ob sprehajalnih poteh je polno odvrženih papirnatih robčkov, pred trgovskimi centri delavci pobirajo plastične rokavice, celo maske, na zbirnih otokih, ekološki smo jim rekli včasih, se kopičijo vreče z raznovrstnimi smetmi, ki jih komunalna podjetja ne utegnejo sproti odvažati in kažejo na naš odnos: samo da imam na svojem vse urejeno. Kar je na oni strani meje mojega, ni več moja stvar.

Kako radi se tudi pri odpadkih zanašamo na druge! Še do nedavnega so bili tako v številnih zgornjegorenjskih krajih za vse, kar je bilo nasmeteno, v glavnem krivi drugi: turisti, »vikendaši«. Teh že več kot mesec dni ni, pa so v Mojstrani kljub temu zgroženi nad odvrženimi pločevinkami v soteski Mlačca, na Bledu nad polomljeno klopjo ob sprehajalni poti, v Radovljici pa nad robčki in plastiko ob sprehajalnih poteh …

Si bomo vendarle vzeli čas in imeli voljo, da se sprijaznimo s tem, da je odgovornost vsakega od nas, da pomete pred svojim pragom? In da se prag se ne konča na domačem dvorišču, v občini ali državi?

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / petek, 22. oktober 2010 / 07:00

Kranjski glas

Kranjski glas, 22. oktober 2010, št. 10

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Obletnica reševanja s helikopterjem

Emil Herlec je bil kot plezalec in reševalec tesno povezan z gorami. Je soustanovitelj Gorske reševalne službe Postaje Kranj in začetnik helikopterskega reševanja.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Plešejo že skoraj 30 let

Folklorna skupina Iskraemeco je s folklornim večerom predstavila plese, ki so se jih naučili v enem letu. Obenem se že pripravljajo na 30. obletnico delovanja skupine, ki jo bodo praznovali prihodnje...

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Cenijo njihovo delo

V krajevni skupnosti bratov Smuk od leta 2003 podeljujejo priznanja zaslužnim krajanom. Nazadnje nagradili Osnovno šolo Matije Čopa.

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Več zelenic in otroških igrišč

V anketi smo prebivalce Krajevne skupnosti Bratov Smuk v Kranju spraševali, kaj najbolj pogrešajo v domačem okolju krajevne skupnosti. Kar 51 odstotkov vprašanih želi več zelenic, 17 odstotkov an...