Preiskovalna komisija ovadila ustavna sodnika

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 6. december 2019 / 13:47

Proračunski dokumenti pod streho

Državni zbor je po vetu državnega sveta v ponedeljek z večino glasov še drugič potrdil zakon o izvrševanju proračunov za leti 2020 in 2021 ter interventni zakon, s čimer so poslanci pod streho dokončno spravili vse proračunske dokumente za prihodnji dve leti. Prvi zakon omogoča normalno izvrševanje prihodnjega proračuna s 1. januarjem, z drugim pa se po dogovoru s sindikati omejuje rast izdatkov za plače v javnem sektorju in vpeljuje izredna uskladitev pokojnin v prihodnjem letu. Zakonu o izvrševanju proračunov za leti 2020 in 2021 so sicer državni svetniki izglasovali veto zaradi po njihovem mnenju prenizke povprečnine za financiranje občin, čeprav se bo ta v obeh naslednjih letih zvišala. Interventni zakon pa je bil v državnem svetu zavrnjen, ker se državni svetniki niso strinjali s predvidenim načinom izredne uskladitve pokojnin, do katere bo v primeru ugodne gospodarske rasti v letu 2019 prišlo konec decembra 2020. V zakonu je na predlog SAB zapisana uskladitev v enakem znesku za vse upokojence, čeprav je vlada sprva predlagala usklajevanje v odstotkih. Slednje zagovarja tudi DeSUS, ki je podporo zakonu pogojeval s pisnim zagotovilom koalicijskih partneric, da ga bodo takoj po uveljavitvi novelirali. Nazadnje so DeSUS-ovi poslanci zakon podprli, čeprav pisnega zagotovila niso prejeli. Na koncu je prevladal zdrav razum, je dejal predsednik vlade Marjan Šarec. Po besedah predsednika DeSUS-a Karla Erjavca pa je Šarec s ponovno potrditvijo zakona prejel rojstnodnevno darilo. Kot je dodal, je DeSUS prejel trdna zagotovila, da bodo januarja vložili zahtevane spremembe zakona.

Komisija ovadila ustavna sodnika

Žan Mahnič (SDS), predsednik preiskovalne komisije državnega zbora v zadevi Franc Kangler, je v torek napovedal, da bo komisija kazensko ovadila ustavna sodnika Mateja Accetta in Rajka Kneza zaradi domnevnega protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja. Komisija je sklep sprejela soglasno, je pojasnil Mahnič. Komisija obema sodnikoma očita, da se nista izločila iz odločanja o izvajanju preiskovalnih dejanj komisije, iz katerih bi se po njihovem morala. Accetta naj bi tako bremenila povezava z ustanovnimi člani SMC, ki naj bi jo po Mahničevih besedah tudi zamolčal drugim ustavnim sodnikom. Predsednika ustavnega sodišča Rajka Kneza pa naj bi obremenjevala zamera do Franca Kanglerja še iz časa, ko je bil Knez dekan mariborske pravne fakultete, Kangler pa župan mariborske občine, ki je pred desetimi leti zavrnila sofinanciranje obnove fasad fakultete. Ovadba je sicer odgovor komisije na nedavni odločitvi ustavnega sodišča, da do sprejema končne odločitve začasno zadrži izvajanje preiskovalnih dejanj komisije, ko se nanaša tako na sodnike kot na tožilce. Knez je sodeloval pri obeh odločitvah, Accetto pa le v delu, ko gre za sodnike.

Tudi Šarec na vrhu Nata v Londonu

Slovenski premier Marjan Šarec se je ta teden v Londonu udeležil vrha Nata ob praznovanju 70-letnice zavezništva. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da so voditelji 29 članic znova izkazali enotnost, solidarnost in prizadevanje za demokracijo. Ena glavnih tem na vrhu so bili tudi izdatki za obrambo, saj ameriški predsednik Donald Trump ostro kritizira evropske države, da ne plačujejo dovolj za skupno obrambo. Cilj dveh odstotkov BDP namreč poleg ZDA izpolnjuje le še osem članic. Evropske članice sicer v zadnjih petih letih povečujejo svoje izdatke za obrambo, tudi Slovenija, ki pa je z 1,04 odstotka BDP še vedno na dnu seznama; za njo so samo Španija, Belgija in Luksemburg. Slovenija je v letih od 2014 do 2019 sredstva nominalno povečala za 28 odstotkov, je pojasnil Šarec.

Zakon o prekrških neustaven

Del zakona o prekrških je v neskladju z ustavo, so pred dnevi ugotovili ustavni sodniki. Zakon namreč ne določa roka, v katerem bi moral biti pravnomočno končan ponovljeni postopek po razveljavitvi prve, pravnomočne odločbe. S tem zakon v postopku ponovne razsoje dopušča neomejen čas trajanja postopka o prekršku, s čimer pušča storilca v stanju negotovosti glede konca postopka. To pa je v neskladju z 2. členom ustave, ki pravi, da je Slovenija pravna država, je odločilo ustavno sodišče, ki je do spremembe zakona, ki jo mora državni zbor izvesti v enem letu, postavilo dveletni rok, v katerem se mora pravnomočno končati postopek nove razsoje v zadevah prekrškov po razveljavitvi prve pravnomočne sodbe.