E-ji pred kvarom ščitijo živila, kaj pa naše zdravje?
Coca Cola bo zaradi velikih pritiskov javnosti zaradi študije, ki je dokazala, da natrijev benzoat (E211) v celicah kvasovk poškoduje DNK, omenjeni aditiv umaknila iz svojih izdelkov.
E211 je sicer že bil pod drobnogledom FDA, ker v kombinaciji z vitaminom C v številnih gaziranih pijačah lahko tvori kancerogeni benzen.
E-ji so različne substance ali snovi naravnega ali sintetičnega izvora, ki se v živilih uporabljajo v različne tehnološke namene. Delimo jih v 26 funkcijskih razredov (sladila, barvila, konzervansi, antioksidanti,…), pri čemer lahko ena substanca nastopa v več vlogah.»Sodobno proizvedenih živil brez aditivov praktično ni, saj ti omogočajo, da je živilo obstojno, primerno za transport in prodajo in ima primerne organoleptične lastnosti (vonj, okus, barva, tekstura),« pojasnjuje Urška Blaznik, univ. dipl. kem., specialistka, z Inštituta za varovanje zdravja RS. »Osnovni namen aditivov je, da se živilu povrne lastnosti, ki so se izgubile med procesiranjem (npr. barva, tekstura) in se ga ohrani v nespremenjeni obliki za potrošnika (zaščita pred kvarom - konzervansi, antioksidanti). Z uporabo aditivov lahko zmanjšamo energetsko vrednost živila (npr. z uporabo umetnih sladil). V zadnjem času pa se več aditivov uporablja za proizvodnjo hitro pripravljivih jedi. Aditivi morajo biti dodani v tako nizki količini, da je tehnološka funkcija v živilu izražena, hkrati pa obstajajo mejne vrednosti za tiste aditive, ki bi v previsokih koncentracijah lahko škodljivo vplivali na zdravje ljudi.«
EFSA glede varnosti ponovno ocenjuje aditive, dovoljene v EU
Leta 2002 je bila ustanovljena Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), ki je neodvisna strokovna institucija in katere naloga je pripravljati ocene tveganja zaradi izpostavljenosti ljudi različnim dejavnikom tveganja preko hrane. S pripravo nove evropske aditivske zakonodaje bo EFSA znova ocenila varnost vseh aditivov, ki bodo uvrščeni na pozitivni seznam in ta proces v tem času ravno teče. »Take ocene nastajajo na podlagi dveh vrst podatkov,« pojasnjuje Urška Blaznik. »Prva skupina podatkov so podatki o uporabi posameznega aditiva (v katerih kategorijah živil in v kakšnih količinah), druga pa so podatki o porabi živil, ki so jim dodani aditivi. Za živila, ki se lahko dnevno uživajo (npr. sadni jogurt, brezalkoholne pijače in še mnoga druga) so mejne vrednosti aditivov nižje kot za živila, ki jih uživamo občasno in v manjših količinah. Vedno se upošteva tudi bolj občutljive skupine ljudi, ki uživajo ta živila, kot so otroci, nosečnice in doječe matere.«
Porast alergijskih ali gastrointestinalnih reakcij pri ljudeh
Proizvajalci v živila ne smejo dodajati snovi, ki bi lahko škodljivo vplivale na zdravje ljudi. »Proizvajalci so vse dodane aditive dolžni označiti na deklaraciji s funkcijskim razredom in E številko ali imenom aditiva. Tako ima potrošnik vedno možnost izbire ali se odločiti za neki proizvod ali ne,« pojasnjuje Urška Blaznik. »Res pa je, da v zadnjem času pri posameznikih opažamo porast alergijskih ali gastrointestinalnih odzivov na nekatere aditive. Sulfiti (konzervansi) so že na seznamu alergenih snovi, ki jih mora proizvajalec posebej označiti, potencialno alergogeni sta tudi barvili tartrazin ali karmin, natrijev glutaminat (MSG, ojačevalec okusa) in aspartam (umetno sladilo). Ta odziv je zelo specifičen in ga ne moremo prenesti na celotno populacijo, hkrati pa je težko izključiti še vse druge dejavnike, ki bi lahko vplivali nanj. Takim posameznikom svetujemo, naj se določenim aditivom, če opazijo, da imajo težave, raje izogibajo. Opozoriti pa moramo, da so aditivi v nekaterih vrstah živil nujni in nas ščitijo pred veliko hujšimi posledicami, ki bi jih lahko imeli zaradi npr. mikrobiološke kontaminacije živila (npr. smrtno nevaren botulizem v mesnih izdelkih) ali pa zaradi maščobnih oksidacijskih procesov, katerih produkti so ob dolgotrajnem vnosu lahko kancerogeni in jih preprečimo z uporabo antioksidantov.«
Namesto gaziranih pijač sadni sokovi, namesto hrane z E-ji sveža
Relativno malo je znanega o podrobnih vplivih trideset- ali večletnega uživanja velikih količin živil z aditivi na naše telo. »Previdnostni princip, ki ne velja samo za aditive, je mešana in raznolika prehrana, s čimer se izognemo dolgotrajni izpostavljenosti istim substancam,« pravi Urška Blaznik. »Vendar je tudi ta vidik upoštevan pri ocenjevanju varnosti aditiva, ker se predpostavlja, da mu je posameznik lahko izpostavljen celo življenje. V tem delu je ocenjevanje varnosti aditivov celo strožje od ocenjevanja varnosti zdravil, ki smo jim izpostavljeni običajno krajši čas. O ogroženosti posamezne populacijske skupine bi lahko govorili v primeru, če določene kategorije živil uživa določena populacijska skupina pogosto in v velikih količinah. Aktualna je tako imenovana »Southampton« študija o vplivu nekaterih barvil in konzervansa na hiperaktivnost otrok, ki pa jo je EFSA zavrnila kot nezadostno v smislu pomanjkanja realnih in neodvisnih podatkov o hiperaktivnosti, saj so otroke kot hiperaktivne prepoznali predvsem starši.«
Dejstvo je, da se aditivom ne moremo v celoti izogniti, lahko pa zelo omejimo njihov vnos. Za začetek proč od E102, E110, E122, E123, E127, E131, E132, E173, E235, E249, E250, E251, E252, E310, E311, E312, E320, E321, E421, E620, E621, E622, E950, E951, E952, E954 in E924. V uvodu omenjenega E211 na seznamu potencialno najbolj škodljivih aditivov ni.