Umrl nadškof Uran

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / torek, 14. april 2020 / 06:52

Pokojnega nadškofa Alojza Urana ohranjamo v lepem spominu tudi v Gorenjskem glasu, saj je na Višarjah maševal za naše izletnike.

Ljubljana – Na veliko soboto je v 76. letu starosti po hudi bolezni umrl upokojeni ljubljanski nadškof msgr. Alojz Uran. Kot Gameljčana izpod Šmarne gore smo ga tudi Gorenjci imeli za svojega. Med ljudi, verujoče kot tudi neverujoče, je nevsiljivo posredoval božjo besedo in prinašal radost in optimizem. Kot strokovnjak za katehezo odraslih, iz katere je v Rimu dosegel magistrski naziv, je bil izvrsten in lahko razumljiv govornik pa tudi veseljak in odličen pevec. Glasbeni arhivi hranijo njegove solistične izvedbe. Morda je bil zaradi preprostosti, skromnosti in duhovne širine, pripravljenosti na dialog in tudi nepopustljivosti v stvareh, za katere je menil, da so prave, in priljubljenosti med ljudmi za marsikoga tudi moteč …

Gorenjskemu glasu je bil zelo naklonjen. Ni nam odrekel pogovora, če smo prosili zanj. Bil je gost na Glasovi preji. Posebno čast nam je izkazoval v letih poletnega bivanja na Svetih Višarjah. V tem Marijinem romarskem središču je maševal za naše izletnike in se jim po maši s svojo besedo in pesmijo pridružil v gostišču pri Juretu Prešernu. Spoštovanemu nadškofu izrekam v imenu Gorenjskega glasa in v svojem imenu, znanca sva bila skoraj dvajset let, iskreno zahvalo. Lani avgusta, ko smo bili zadnjič skupaj, je obljubil, da bo letos, če bo le zmogel, znova z nami na Višarjah.

Msgr. Alojz Uran je bil rojen 22. januarja leta 1945 v Spodnjih Gameljnah pod Šmarno goro. Po končani Teološki fakulteti v Ljubljani je bil med letoma 1970 in 1973 kaplan v ljubljanski stolnici, nato pa je do leta 1977 študiral in magistriral v Rimu. Do konca leta 1992 je bil v župniji Ljubljana Šentvid. Januarja leta 1993 je bil posvečen v ljubljanskega pomožnega škofa. Deloval je v številnih organih nadškofije in je leta 1996 usklajeval priprave na prvi obisk papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji. Na presenečenje mnogih je bil oktobra leta 2004 izbran in 5. decembra istega leta umeščen kot 34. škof ljubljanske nadškofije. Novembra leta 2009 se je na predlog Svetega sedeža odpovedal službi nadškofa in javnemu delovanju. Leta 2012 je moral zaradi obtožb o očetovstvu na tuje, v Trst, kjer je bil do leta 2015. Ni mu bilo omogočeno in dovoljeno, da bi se branil pred obtožbami, čeprav je v pismu slovenskim škofom prosil za to. Leta 2016 se je smel vrniti domov v Slovenijo in še do konca lanskega leta, brez znakov maščevanja komur koli, sodeloval v dejavnosti katoliške Cerkve. Pokopan bo v ljubljanski stolnici.