Zgodovina Filozofske fakultete

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 29. marec 2020 / 17:21

»V sredo, 3. decembra 1919, je bil slovesen dan in tega so se zavedali vsi. Ivan Kolar, študent prvega letnika, je pozneje takole opisal svoje občutke: 'Završalo je v prvem nadstropju Deželnega dvorca v Ljubljani, oživel je hodnik, ki vodi v deželno zbornico, kakor da se pripravlja zborovanje deželnih poslancev. Obrazi izražajo nestrpno pričakovanje, kakor vselej, kadar je bilo pričakovati odločilne besede, ki je padla v prav tej zbornici in črtala od časa do časa usodo našega ljudstva.' Nekdanji Deželni dvorec je postal univerza, poslance pa so zamenjali študenti, ki očitno še niso bili vsi inskribirani: 'V prvem delu hodnika polna miza pisarjev, ki z mrzlično hitrostjo črtajo po papirjih. Šum, premetavanja, obračanja listov, beležk, knjižnic, fotografij, lahen šepet, vse to valovi s čudovito hitrostjo med rokami pisarjev. Sami mladeniški obrazi trudnega pogleda vsled pravkar prestale vojne. Med revno civilno obleko se vrsti uniforma – Kaj je? Kdo so ti! Prvi akademiki, prvi člani slovenske univerze, hite k vpisovanju.' Zaživela je naša alma mater. Vsem se je mudilo, kajti ob devetih dopoldne se bo začelo predavanje o historični gramatiki slovenskega jezika (glasoslovje) Frana Ramovša, ki je pravkar praznoval svoj devetindvajseti rojstni dan. Tik pred vojno je pod mentorstvom Rajka Nahtigala promoviral s tezo o praslovanskih reduciranih vokalih v slovenščini, na fronti je onemogel, po zdravljenju pa se je habilitiral kot privatni docent za slovansko filologijo v Gradcu, kjer so nanj računali še v zimskem semestru 1919/20, saj je omenjen v Seznamu predavanj. A Ramovš se je odločil za Ljubljano in postal eden od prvih 18 profesorjev nove univerze. Pričakovanja študentov so bila zato velika: 'Z obrazov nam je sijala svečanost, ko smo drhtajočim srcem pričakovali prve besede svojega predavatelja na svoji univerzi. Tišina je vladala v dvorani, ko je vstopil vseuč. prof. dr. F. Ramovš.' Zahvaljujoč Kolarjevemu zapisu so se ohranile prve slovenske besede, izrečene izza katedra ljubljanske univerze: 'Z današnjim dnem, ko pričakujemo novo dobo, novo življenje, ko ustvarjamo slovensko univerzo, naj vas iskreno pozdravim kot prve slušatelje naše almae matris. S tem svetim trenutkom stopa naš narod v zgodovino, ki je ne izbriše nihče nikoli več …'« (str. 33)

Človeku dobro dene, ko bere, da je fakulteta, na kateri si svoj čas diplomiral tudi sam, konec leta 2019 dopolnila sto let in živahno deluje še naprej. Naj živi naš prvi filofaks!