Civilna zaščita

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / sreda, 11. marec 2020 / 18:47

Pretekli teden so se po državi zvrstile državna in regijske prireditve ob mednarodnem dnevu Civilne zaščite, ki ga 1. marca obeležujemo od leta 1990 naprej, v Sloveniji pa od leta 1992, ko je tako določila tedanja vlada z namenom krepitve zavesti javnosti o ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami ter o vlogi Civilne zaščite pri varstvu pred njimi. Ne vem sicer, kako je bilo pred 28 leti, zagotovo pa danes velja, da se Slovenci precej dobro zavedamo, kako pomembno vlogo ima Civilna zaščita pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ter odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč.

To se ne nazadnje izkazuje tudi ob aktualni zaskrbljenosti zaradi širjenja novega koronavirusa, ko se v slovenski javnosti vse pogosteje zastavljajo vprašanja, kdaj se bodo v boj proti novemu virusu sars-cov-2 vključile tudi Civilna zaščita s svojimi enotami in službami ter druge sile za zaščito in reševanje. Na tem mestu lahko rečemo le, da je k sreči še ni bilo treba aktivirati za vodenje koordinacije ukrepov za zajezitev novega koronavirusa. V nasprotnem primeru bi namreč pomenilo, da so se razmere tako poslabšale, da je bila razglašena epidemija. A Civilna zaščita tudi že zdaj na različne načine pomaga pri preprečevanju širjenja novega koronavirusa, saj po razlagi njenega poveljnika Srečka Šestana med drugim pomaga pri opremljanju vstopnih točk in razdelitvi zaščitne opreme zdravstvenim delavcem.

Čeprav je po zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami sodelovanje v Civilni zaščiti državljanska dolžnost, kar z drugimi besedami pomeni, da je vsak državljan potencialni obveznik Civilne zaščite, pa za zdaj velja, da sistem zaščite in reševanja v Sloveniji sloni predvsem na prostovoljstvu. In to je pri nas še vedno zelo razvejano, zato ne čudi podatek, s katerim je ob dnevu Civilne zaščite postregel evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Namreč, da je v slovensko Civilno zaščito vključenih približno pet odstotkov prebivalcev, pri čemer v sistemu deluje kar 45 tisoč prostovoljcev. To je po oceni komisarja, ki podrobneje pozna sisteme civilne zaščite v celotni Evropski uniji, izjemno zavidljiva udeležba.

Kakšno moč predstavljajo pripadniki prostovoljnih reševalnih enot, se je pokazalo tudi prejšnji teden ob iskanju pogrešanega otroka na Trsteniku, ko se je v zelo hitrem času odzvalo več kot sto prostovoljcev, ki imajo izkušnje z iskanjem pogrešanih oseb. Za pomoč jih je sicer zaprosila policija, a gre za iste prostovoljce, ki bi jih po potrebi aktivirala tudi Civilna zaščita.