Okužena Kitajska

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 15. februar 2020 / 11:40

Kitajska s svojimi izdelki že vrsto let preplavlja cel svet. Zdaj pa se lahko zgodi, da cel svet okuži z virusom smrtno nevarne pljučnice. Nastaja protislovna situacija: Kitajska bi morala v karanteno, hkrati pa se ne sme ponovno zapreti …

Prebujena velikanka

O Kitajski ve veliko povedati naš nekdanji predsednik Danilo Türk, bil je tudi gost stote Glasove preje. V začetku tega leta je prevzel triletno vodenje leta 2001 ustanovljenega Madridskega kluba, nevladne organizacije, ki združuje 116 članov, nekdanjih predsednikov in premierjev, iz 73 držav. Namen tega kluba je prispevati h kakovosti mednarodnega sodelovanja in krepitvi demokracije in multilateralizma. Z njim se je pogovarjala novinarka Ksenja Tratnik. O Kitajski je med drugim povedal, kar sledi. »Že Napoleon je rekel: 'Kitajska je velikan, ki spi. Naj spi čim dlje, kajti ko se bo zbudil, bo pretresel svet.' To je bila zelo jasno povedana politična misel iz Evrope. Evropa bo lahko dominirala, dokler bo Kitajska spala. No, Kitajska ne spi več. Zbujati se je začela leta 1949, ko se je znova poenotila, seveda pod zelo grobo, ampak hkrati moderno ideologijo in oblastjo komunistične partije. Ta je v prvih 30 letih kitajsko družbo do določene mere poenotila in tudi odprla. Skozi to odpiranje je v zadnjih 30 letih sledil izjemno velik razvoj, kakršnega zgodovina ne pozna. Zdaj si ves svet postavlja vprašanje, kako se bo Kitajska umestila. In če si nekdo predstavlja, da se bo Kitajska umestila tako, kot hoče nekdo drug, je to zmotno. Kitajska se bo skušala umeščati čim bolj po svoje, hkrati pa razume, da mora to storiti na način, da bo imela čim manj konfliktov. Večina nalog Kitajske danes je namreč doma: razvijati mora domači trg, domačo potrošniško družbo, premagati mora revščino, ki še ni povsod premagana, rešiti mora zelo težka demografska vprašanja, ki jo čakajo s staranjem družbe. Skratka, 70 odstotkov nalog sodobne Kitajske je doma …« Kakšen pa bo razvoj Kitajske v naslednjih desetletjih? »Mislim, da bo njen pomen še večji, pri čemer bi se bilo treba sporazumeti o nekaterih temeljnih pravilih mednarodnega sodelovanja. Ta temeljna pravila so že zdaj znana v Ustanovni listini Združenih narodov, suverena enakost, neuporaba sile, nevmešavanje v notranje zadeve drugih držav, mirno reševanje sporov. Vse skupaj se zdi preprosto in idealistično, toda vse to je treba prenesti na dnevno politiko, kar pa ni brez napetosti in težav. In predvsem, potrebna je še ena čisto temeljna opredelitev: opredelitev proti vojni med velikimi silami. Nobena vojna ni neizogibna, nobena vojna ni nikoli edina alternativa. V tem času, ko nastajajo novi odnosi med velikimi silami, je to zelo pomembno. Henry Kissinger je pred približno pol stoletja imel to srečo, da je kot svetovalec predsednika Nixona odpiral pot do Kitajske, in takrat so čisto razumno uredili odnose med velikimi silami, na podlagi prej omenjenih načel. Ker so bili odnosi razumno zasnovani, je ves nadaljnji razvoj potekal razmeroma mirno, ni bilo neposrednih vojn med velikimi silami. Vojne so bile lokalne in posredne, včasih zaradi lokalnih dejavnikov, včasih z izrazito vlogo velikih sil. V tem trenutku velike sile še nimajo čisto jasnih konceptov, kako svoje medsebojne odnose urediti, da bodo ti v skladu s temeljnimi načeli, ki so že znana. Tu nas čaka vsaj obdobje negotovosti, v tem obdobju živimo trenutno in bomo še nekaj časa. Toda osnovne premise so znane: vojna ni nikoli neizogibna, nikoli se ne sme dopustiti drsenje v vojno – tako kot je to bilo pred prvo svetovno vojno … S kakšnimi mehanizmi bomo to dosegli, je pa stvar, ki jo bo treba še rešiti.« (Vir: MMC RTV SLO)

Koronavirus 2019-nCoV

»31. decembra 2019 so iz kitajskega mesta Vuhan prvič poročali o izbruhu okužb s prej nepoznanim koronavirusom. Nov koronavirus je Svetovna zdravstvena organizacija poimenovala 2019-nCoV. Do 5. 2. 2020 so poročali o 24.300 potrjenih primerov okužbe, od tega je 490 bolnikov umrlo. Nov sev virusa iz Vuhana spada med betakoronaviruse, v skupino 2B, in izkazuje okoli 70-odstotno genetsko sorodnost z virusom sarsa (SARS-CoV). Sumijo, da je virus preskočil na ljudi s kač, vendar se številni vodilni strokovnjaki ne strinjajo s to domnevo. Ugotovili so, da se nov koronavirus prenaša med ljudmi, okužil je tudi zdravstvene delavce.« Tako Wikipedija. Kitajski predsednik Ši Džinping pa je že ukazal napad na virus in ga opredelil kot partijsko nalogo. »Izbruh je velik preizkus za kitajski sistem in sposobnost vladanja. Zbrati moramo pridobljene izkušnje in se iz te lekcije kaj naučiti.«

Parazit

Premik se je zgodil tudi v podeljevanju oskarjev: prvič v zgodovini je zmagal mednarodni film (prej so rekli tujejezični): južnokorejski Parazit. Glavni avtor Bong Joon-ho je dobil tudi oskarja za najboljšo režijo. Čestitamo!