Spihana vrhova

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Rekreacija / / 08:02

Zirbitzkogel (2396 m n. m.) in Scharfes Eck (2364 m n. m.) – Danes bomo obiskali Avstrijo in se povzpeli na dva vrhova, ki sta priljubljena med turnimi smučarji in krpljarji, kar pa ne pomeni, da se vrhov pozimi ne da osvojiti tudi peš.

Gore sosednje Avstrije so pozimi priljubljeni cilji turnih smučarjev in krpljarjev. Tokrat bomo obiskali t. i. Seetalske Alpe, ki so del Labotniških Alp. Labotniške Alpe so del severnih apneniških Alp, ležijo pa na ozemlju avstrijskih dežel Koroške in Štajerske. Sestavlja jih več gorskih skupin z značilnimi planotastimi vršnimi deli, zato so tako priljubljene med zimsko sezono. Njihov najvišji vrh je Zirbitzkogel, ki bo naš glavni cilj. Obenem bomo obiskali še t. i. Ostri kot oz. Scharfes Eck.

Če se na pot podajamo iz Kranja, je najbližje, če gremo čez Ljubelj, nadaljujemo skozi Celovec do kraja Mühlen, kjer zavijemo na gorsko cesto, ki nas pripelje do višine 1600 m in koče Tonnerhütte, kjer je naše izhodišče. Iz Kranja do izhodišča je 126 kilometrov. Urejeno je tudi manjše smučišče, primerno predvsem za družine. Ob smučišču se tudi sankajo. Od koče gremo levo in sledimo oznakam za Zirbitzkogel in Zirbenweg, ki je označena kot pot za krpljarje. V spodnjem delu se pot povzpne skozi gozd, hodimo pravzaprav po eni od tematskih poti. Ko dosežemo zasneženo cesto, ji sledimo mimo vikendov, nato pa zavijemo desno in pridemo na travnato planjavo, kjer se nam pokažeta naša današnja cilja. V tem delu dosežemo tudi poletno, markirano pot na Zirbitzkogel. Gremo mimo razgledne ploščadi Herter Höhe. Kakšne bodo razmere, je seveda odvisno od debeline snežne odeje. Letos na začetku januarja je bilo pogorje precej spihano in ponekod ledeno, tako da je bila potrebna popolna zimska oprema, krplje niso prišle v poštev. Po markirani poti se vzpenjamo, prečimo pobočje precej proti vzhodu. Počasi se približujemo grebenu. Sledi turnih smučarjev dajejo slutiti njihovo pot do vrha, a če nismo smučarji in imamo zimsko opremo, je še kako priročen direktni vzpon proti vrhu. Direkten vzpon proti vrhu je strm, naklona je precej. Dereze in cepin so nujni! Ko dosežemo vrh strmine, pred seboj zagledamo ogromen križ, do katerega se sprehodimo skoraj po ravnem. Vrh nagradi s čudovitim razgledom, saj se vidijo Nizke in Visoke Ture, Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke, Julijske Alpe. Ja, ko smo prvič nekje, se je treba malce orientirati, kaj pravzaprav vidimo, saj imajo z vsake strani gore povsem drugačno podobo. Z vrha sestopimo do koče Zirbitzkogelschutzhaus oz. Helmut Erd Schutzhaus. Tik pred kočo zavijemo levo in prečimo severozahodno pobočje Zirbitzkogla. Z desne bo verjetno prihajalo precej turnih smučarjev, ki goro obiščejo iz področja Sabathy. Po grebenu nadaljujemo vse do radarske postaje na Ostrem kotu oz. na Scharfes Eck. Še eden od vrhov, ki jih kazi navlaka sodobnega časa. Pa vendar, radarji in antene so bili odeti v led in sneg, veter je izoblikoval zanimive skulpture, tako kot jih zna le mati narava.

Na Schrfes Eck je speljana tudi »zratrakirana« cesta, očitno za potrebe vremenoslovcev. Začetek sestopa začnemo po cesti, nato pa sestopamo strmo po zasneženem pobočju. Previdno! Prečimo pobočje in izgubljamo višino, dokler ne pridemo do znane, markirane poti z vzpona. Ko dosežemo razgledno ploščad Herter Höhe, nadaljujemo mimo nje levo navzdol. Pot je markirana, verjetno bomo videli tudi sledi turnih smuči. Precej hitro dosežemo smučišče, ob robu katerega se spuščamo proti izhodišču.

Nadmorska višina: 2396 m
Višinska razlika: 905 m
Trajanje: 5 ur
Zahtevnost: 3 / 5