Viljem Požgaj in njegova tiskarna

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (232)

V preteklosti so v Sloveniji skoraj izginila zasebna družinska podjetja. Med tistimi, ki so še vedno »pri življenju«, je tiskarna Viljema Požgaja, ki je leta 1900 na Kokrškem bregu 2 v Kranju ustanovil knjigoveznico in kartonažo. Podjetnik, založnik in knjigovez se je rodil 6. januarja 1879 v Ljubljani, umrl pa 12. junija leta 1951 v Kranju. Po njem so obrt nadaljevali nasledniki Edvard, Edmund in Tomaž Požgaj.

Ko se je izučil za knjigoveškega mojstra in je bil star šele dvajset let, je imel že pet pomočnikov, tri vajence in več delavk za pomožna dela. Vezal je knjige ljubljanskega tiskarja Blaznika in kranjskega tiskarja Lampreta.

Leta 1908 se je poročil, kot je bilo med obrtniki tedaj navada, z dekletom iz lastnega ceha, s hčerko knjigoveza Pavla Bizjaka. V zakonu se jima je rodilo sedem otrok, trije sinovi in štiri hčere. Z ženo Marijo je priženil precej strojev iz tastove delavnice. Tast je obrt opustil, pri Požgajevih pa je posel vzcvetel. Zalagal je tiskovine in razglednice, med letoma 1906 in 1920 pa tudi vsaj ducat knjig. Tiskarna je do danes ostala v družinskih rokah.

Največji uspeh v njegovi ponudbi je z naklado deset tisoč izvodov doživela nabožna knjiga Angel varuh. Stalno je imel na zalogi na desetine molitvenikov, ki jih sicer ni sam založil: Mati kraljica vseh svetnikov, Pobožni kristjan, Krščanski zakon, Steza v sveti raj ... Dobro je šel v promet tudi Prvi slovenski humoristični leksikon (1908). To je zbirka najboljših humoresk, satir in kupletov oziroma zbirka šal. Reklama zanj pravi, da gre za »razne spakedrije, kako se norčuje na primer kmet iz škrica, škric se spakuje nad kmetom itd.«.

Zabavne narave je bil plakat Deset krčmarskih zapovedi, ki ga je Požgaju mojstrsko narisal Hinko Smrekar. Danes ga najdemo v številnih gostilnah – seveda z izbrisano izvirno Požgajevo blagovno znamko.

Med njegovimi uspešnicami so bile Velika sanjska knjiga (1907), Sanjske bukve (1907), Velike sanjske bukve, ki so jih po najnovejših virih naredili po izkušnjah staroegiptovskih duhovnikov in azijskih magijcev iz kaldejske sanjske bukve od leta 1231. Požgaj je to celo sam sestavil, saj je na naslovni strani zapisano, da jih je »po najbolj zanesljivih virih in lastnih izkušnjah z razkladanjem sanj in s pristavljenimi številkami sestavil M. Jagžop«, kar je založnikov anagram.

Požgaj je nameraval v desetih zvezkih natisniti kriminalni roman Josip Petrossini, laško-amerikanski skrivni policist. Po njem so posneli tri filme. Kljub vabljivi reklami se opis ameriškega kriminala na Kranjskem takrat ni prijel. Časi se pač spreminjajo – in mi z njimi …

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Stražišču pri Kranju se je 6. 1. 1805 rodil frančiškan Benvenut (Gašpar) Crobath. Do smrti je ostal »Kranjec«, tudi zvezi s slovenskim gibanjem po 1848.

V Kamniku se je 6. 1. 1865 rodil zdravnik Adolf Razlag. Kot zdravnik je prepotoval Etiopijo, Avstralijo in Južne otoke. Najbolj odmevno je deloval v Šanghaju na Kitajskem.

Na Rečici pri Bledu se je 7. 1. 1820 rodil botanik Valentin Plemel. Za herbarij kranjskih rastlin je na dunajski svetovni razstavi leta 1873 dobil medaljo.

V Železnikih se je 10. 1. 1817 rodil duhovnik in pisatelj Anton Pintar.

V Kranju se je 10. 1. 1882 rodila ustanoviteljica knjižnice za slepe Minka Skaberne.