V aplikaciji tudi sladila
Aplikacija VešKajJeš z zadnjo posodobitvijo omogoča tudi prikaz informacije o dodanih sladilih.
S ciljem potrošnikom ponuditi koristne informacije o sestavi živil, ki jim omogočajo ozaveščene izbire, so Inštitut za nutricionistiko, Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), Institut Jožef Stefan in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) letos v okviru programa Veš, kaj ješ, ki ga sofinancira ministrstvo za zdravje, nadgradili brezplačno mobilno aplikacijo VešKajJeš v več smereh. Kot enega izmed pomembnih ciljev so poudarili tudi zmanjševanje količine zaužitega sladkorja brez nadomeščanja s sladili. Posodobljena aplikacija VešKajJeš tako omogoča tudi prikaz informacije o dodanih sladilih, saj raziskave kažejo porast izdelkov z njimi.
Premalo vemo o dolgotrajnih posledicah
Na NIJZ pri skupnih prizadevanjih, da bi v prehrani prebivalcev Slovenije zmanjšali oziroma prilagodili energijski vnos in s tem vplivali na neugodno povečevanje debelosti, zamenjave sladkorjev z uporabo nehranilnih sladil ne vidijo kot del priporočenih javnozdravstvenih ukrepov. "Morebitni koristni učinki uživanja živil z nehranilnimi sladili so lahko kratkotrajni, še vedno pa vemo premalo o dolgotrajnih posledicah na zdravje odraslih in še posebno na zdravje otrok in mladostnikov. Prav pri njih bi morali biti zelo previdni glede učinkov uživanja nehranilnih sladil na razvoj okusa, izbire živil in nadzora nad vnosom hrane," je poudarila dr. Urška Blaznik z NIJZ.
Sladila v mnogih izdelkih
... tudi tam, kjer jih ne bi pričakovali, npr. v nekaterih vloženih rdečih pesah, je ponazorila Melita Kogovšek iz ZPS. Po podatkih nedavno objavljene raziskave v reviji Frontiers in Nutrition je bilo na slovenskem tržišču največje povečanje rabe sladil ugotovljeno pri energijskih pijačah – kar za 144 odstotkov. Sicer pa so v raziskavo zajeli 3914 brezalkoholnih pijač, ki so se v zadnjih letih tržile pri nas. "V brezalkoholnih pijačah so se najpogosteje uporabljale kombinacije različnih sladil, s čimer se želijo proizvajalci kar najbolj približati okusu običajnega sladkorja. V kombinaciji se uporabljajo predvsem acesulfam K, aspartam in saharin, samostojno pa so dodajali skoraj izključno steviol glikozide ali sukralozo." Kot je še pojasnil prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko, je delež pijač z dodanimi sladili od leta 2017 zrasel s 13 na 20 odstotkov v letu 2020. "Ugotovili smo tudi, da čeprav se zaradi vse večje ponudbe pijač s sladili zmanjšuje delež pijač z dodanim sladkorjem, te še vedno prevladujejo, saj so lani še vedno predstavljale več kot polovico vse ponudbe in skoraj tri četrtine prodaje brezalkoholnih pijač."
Podatki o sestavinah in hranilni vrednosti živil
Sogovorniki dodajajo, da z brezplačno mobilno aplikacijo VešKajJeš potrošniki lahko na hiter in preprost način izberejo bolj zdrava živila, ki so del uravnotežene prehrane. Aplikacija ima trenutno 24 tisoč uporabnikov, ki lahko v bazi najdejo več kot 45 tisoč živil in pijač, od tega jih je 1049 s sladili.