Najdena poštna postaja iz antike

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: GG Plus / sobota, 7. december 2019 / 09:06

Arheologi so blizu Blagovice v Črnem grabnu pred leti izkopali ostanke, ki nakazujejo na to, da se je na tem območju nahajala domnevno izgubljena rimska poštna postaja, ki je bila na starodavnem rimskem zemljevidu iz prvega stoletja označena kot naselje Ad publicanos. Ugotovitve so na ogled na razstavi v Medobčinskem muzeju Kamnik.

Črni graben, ki povezuje Gorenjsko s Štajersko, od nekdaj velja za pomembno prometnico. Danes po njem pelje avtocesta, pred stoletji pa je tod tekla utrjena rimska cesta, namenjena vojščakom s celotnim podpornim sistemom, ki so ga potrebovali – gostišči, moteli, točke za prepeganje živine in podobno. Vse poti v rimskem imperiju, ki so jih zgledno vzdrževali od prvega pa vse do četrtega stoletja, so bile narisane na zemljevidu, znanem kot Tabula Peutingeriana. To je bil zvitek, širok 33 centimetrov in dolg 668,2 centimetra, ki je nastal v prvem stoletju in 'pokriva' tudi ozemlje današnje Slovenije. Na njem so poleg cest zapisana tudi mesta in okrepčevalne postaje, pa tudi razdalje med njimi, in tako na zemljevidu najdemo podatek, da se je dvajset milj od Emone (Ljubljane) in šest milj od Atransa (Trojane) nahajala postaja Ad publicanos (kar bi v prevodu pomenilo pri zakupnikih):

Arheologi dolgo niso znali pojasniti, kje natanko naj bi se ta postaja nahajala, zdaj pa so tem odgovorom že mnogo bližje. »Arheologi smo kot detektivi, iščemo drobce in iz njih sestavljamo zgodbe,« pravi Janja Železnikar, kustosinja iz Medobčinskega muzeja Kamnik, ki je skupaj z Ano Plestenjak pripravila razstavo, za katero sta prepričani, da odgovarja na pomembna vprašanja, na katera do zdaj niso znali odgovoriti. »Rimljani so gradili veliko cest, in to zelo skrbno, a o njih ostaja zelo malo arheoloških dokazov. Vemo, da je skozi Črni graben cesta bila makadamska, številne pa so bile tlakovane, z odtočnimi kanali. Poštna postaja v tem smislu ni mišljena kot stavba, ampak kot cestna infrastruktura, ki so jo uporabljali poštni sli, vojska in številni drugi. Med njimi je bilo od šest do dvanajst milj,« še pravi Janja Železnikar.

Arheologi so na tem delu prvič kopali že leta 1977 ob gradnji prve cevi plinovoda in takrat našli le nekaj ostankov grobov. Leta 2013 pa so bili na delu znova, tokrat ob gradnji druge cevi vodovoda, in čeprav so bile razmere za njihovo delo zaradi zelo razmočenega terena izredno zahtevne, so najdbe, ki so jih našli, zelo povedne.

Kot je povedala vodja izkopavanj iz podjetja Arhej, so kopali trideset metrov levo in desno od trase plinovoda, na ravnici reke Radomlje, tik pod strmim pobočjem, ki je tamkajšnjim prebivalcem skozi vso zgodovino življenje grenil z nenehnimi zemeljskimi plazovi in poplavami. Najzgodnejši ostanki, ki so jih našli, segajo v prvo stoletje, izkopali pa so več temeljev večjih lesenih stavb, metalurške ostanke, oporne zidove in druge ostanke, ki pričajo o tem, da je bila tu naselbina s hlevi in skladišči ter domnevno kovaško delavnico. Na podlagi teh najdb sklepamo, da smo odkrili Ad publicanos. Razdalje se ujemajo, najdbe dokazujejo, da je šlo za načrtno in velikopotezno naselbino, stavbe, ki so imele vseskozi enako funkcijo, in kovačijo, prav tako je naselbina obstajala vse do četrtega stoletja, to pa je čas, ko so Rimljani prenehali v tolikšni meri vzdrževati svoje ceste,« pa je povedala Ana Plestenjak. Ostankov ceste sicer niso našli, domnevajo pa, da se nahaja severno od arheološkega najdišča.

Vse arheološke najdbe so že predali v hrambo Medobčinskemu muzeju Kamnik, kjer je razstava z naslovom Izgubljena rimska poštna postaja tudi na ogled.