Sodelujoči v programu literarno-glasbenega večera so na koncu, skupaj z Danijelo Bakovnik (v sredini), zapeli in zaigrali pesem Milke Hartman in Hanzija Artača Ob reki Dravci. / Foto: Jože Košnjek

Besiede, pesmi vzat ne morejo

Tako je v pesmi Anzej zapisala pokojna koroška literarna ustvarjalka Anita Hudl, sicer rojena v Kamniku. V njen spomin in v čast koroški slovenski pesmi so v petek na Visokem priredili literarno-glasbeni večer.

Visoko – Večer v dvorani kulturnega doma na Visokem je bil nekaj posebnega že zato, ker so na njem združili moči kulturni poustvarjalci s kranjske in koroške strani. Še posebej pa zaradi tega, ker je bil z njim uresničen dogovor o organizaciji večera koroške slovenske kulture, za katerega sta se leta 2010 dogovorili Anita Hudl, ki je bila takrat predsednica Društva slovenskih pisateljev na Koroškem, in Visočanka Danijela Bakovnik, upokojena profesorica slovenskega in nemškega jezika s književnostjo in članica za naravno in kulturno dediščino pri Kulturno umetniškem društvu Valentin Kokalj Visoko. Žal je Anita Hudl 1. oktobra leta 2012 umrla.

Tudi petkov literarno-glasbeni večer je zasnovala Danijela Bakovnik. Za izhodišče je vzela verz iz ene od najbolj znanih Anitinih pesmi Anzej, napisani v podjunskem narečju, kjer Anzej, ki mu po vsej sili hočejo vcepiti v glavo, da je Hanzi ali Johannes, reče: »Če tuj vse vse, prav vse mi vzamejo, besiede, pesmi vzat ne morejo!« Bakovnikovi je kot odlični poznavalki koroških razmer uspelo posrečeno preplesti osebno in literarno ustvarjalno zgodbo pesnice, pisateljice, urednice in režiserke Anite Hudl z zgodbo o Slovencih na Koroškem in njihovih temačnih in vedrejših trenutkih. Program sta povezovala Slavica Bučan in Milan Krišelj, pesmi Anite Hudl in njenih koroških literarnih rojakov Milke Hartman, Valentina Polanška, Andreja Kokota, Katarine Miklau, Antona Haderlapa, Florijana Lipuša, Janka Messnerja, Gustava Januša, Stanka Wakouniga, Jožice Čertov, Maje Haderlap, Fabjana Hafnerja, Cvetke Lipuš, Sonje Wakounig in Ivane Kampuš pa so brali člani domačega kulturnega društva Lenka Krišelj, Dragomila Šeško, Jelka Štefanec, Sonja Zupančič in Janez Žaler. Koroški poeziji in prozi se je pridružila tudi pesem. Zanjo so poskrbeli Mešani pevski zbor Peter Lipar iz Kranja pod vodstvom Dejana Herakovića, Oktet Suha iz Suhe / Neuhausa v Podjuni, sopranistka Francka Šenk iz bližnjih Hotemaž, profesorica na celovškem glasbenem konservatoriju oziroma po novem Akademiji za glasbo, ki je tudi umetniška vodja suškega okteta, in pianist Gašper Jereb. Organizatorjem je bila, tako kot vselej, v veliko pomoč predsednica KUD Valentin Kokalj Visoko Staša Pavlič.

Večera koroške poezije, proze in pesmi so se udeležili tudi sorodniki Anite Hudl: soprog Joško, njegov brat Luka, Anitina sestrična Nataša Kavšek in njen soprog Lojze. In še moja misel ob visoški prireditvi. Škoda bi bilo, če je ne bi videli še kje, saj je izbrana, kakovostna, doživeta. Morda bo njena prva ponovitev prihodnje leto v Pliberku v Podjuni, ki jo je prezgodaj umrla Anita leta 1968 izbrala za svoj dom.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / torek, 21. november 2017 / 09:20

Podražitev bencina in »dizla«

Kranj – Medtem ko se cene 95-oktanskega motornega bencina in dizelskega goriva na črpalkah ob avtocestah in hitrih cestah oblikujejo prosto, država še naprej na vsaka dva tedna določa cene teh gori...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...