Krekov večer o Ivanu Omanu

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Železniki / sreda, 20. november 2019 / 08:24

Deveti Krekov večer so v Selcih posvetili letos umrlemu Ivanu Omanu, enemu od očetov samostojne slovenske države. O njem so spregovorili njegovi politični sopotniki: Lojze Peterle, Marjan Podobnik, Janez Janša in Aleš Primc.

Selca – Od leta 2017, ko smo praznovali stoto obletnico smrti Janeza Evangelista Kreka, kulturno društvo s Krekovim imenom v Selcih prireja Krekove večere. Devetega so v petek posvetili Ivanu Omanu, vidnemu človeku slovenske osamosvojitve, ki je svoj program črpal tudi iz Krekove dediščine, nauke in spoznanja mu je posredoval njegov politični vzgojitelj dr. Ivan Dolenec iz Sopotnice, »Jamnikov stric«, kot ga je imenoval Ivan Oman v svojem prispevku v Loških razgledih 64/2017. Krek je deloval na verskem, kulturnem, političnem, gospodarskem in socialnem področju, se zavzemal za malega človeka in bil pobudnik zadružništva na Slovenskem. Njegova načela solidarnosti in temelje, kako bi morala biti organizirana slovenska država, je povzel tudi Ivan Oman. O tem je v nabito polni župnijski dvorani v Selcih v uvodu spregovoril župan Anton Luznar, za njim Andreja Ravnihar Megušar iz Kulturnega društva J. Ev. Kreka in Janez Oman, Ivanov sin in naslednik na njegovi kmetiji v Zmincu. Navzoče je pozdravil tudi gostitelj, župnik Damjan Prošt.

Pogovor z gosti Janezom Janšo, Lojzetom Peterletom, Marjanom Podobnikom in Alešem Primcem, ki so nizali osebne spomine na Ivana Omana in njegovo zgodovinsko vlogo, je povezovala časnikarka Erika Jazbar, ki je med drugim tudi soavtorica knjige Ivan Oman: za naš dragi dom in rod. Aleš Primc se je spomnil, kako je Ivana Omana sredi devetdesetih let vprašal, ali je vesel, ker imamo v Sloveniji svobodo in demokracijo. Svobodo da, demokracije pa ne bo še petdeset let, je tedaj dejal Oman, Primc pa upa, da se bo vendarle uveljavila hitreje. Demokracijo namreč pričakuje z zmago politične opcije, ki ji pripadajo štirje sogovorniki Krekovega večera. Marjan Podobnik je Ivana Omana spoznal prek politike in družine (poročen je namreč z Omanovo hčerko) in je hvaležen za vse, kar se je od njega naučil. Oman je bil po njegovih besedah troje: kmet v najžlahtnejšem pomenu besede, kristjan in domoljub. Vse te vrednote je živel in zaradi tega so ga ljudje cenili. Lojze Peterle se je spomnil oktobra 1989, ko so se pri Omanu doma v Zmincu zbrali privrženci slovenske pomladi, se dogovorili, da se povežejo v zvezo, ki je pozneje dobila ime Demos, in se pogovarjali o skupnem programu na prvih demokratičnih volitvah. »O Ivanu Omanu nisem slišal ene same grde besede, tudi njegovi politični nasprotniki so mu priznavali osebnostno integriteto,« je dejal Peterle. Tudi Janez Janša se je spominjal leta 1989, ko so nastajale nove demokratične stranke (takrat še zveze) in so jih želeli dati pod okrilje tedanje družbenopolitične organizacije SZDL. Spomnil se je okrogle mize Jožeta Smoleta, ki so jo predstavniki novih zvez na Omanovo pobudo zapustili, saj so ocenili, da stara oblast zgolj zavlačuje procese demokratizacije. Oman je bil eden od petih članov kolektivnega predsedstva Slovenije in edini, ki ni podpisal deklaracije o razorožitvi, je dejal Janša. Ko se je spominjal obdobja osamosvojitve, je razblinil tudi mit o takratni enotnosti politike. Pač pa je plebiscit pokazal na prepričanje večine Slovencev o samostojnosti države. Po njegovem mnenju še danes veliko Slovencev misli enako, žal pa ni prišlo do uveljavitve sprememb, ki so jih ljudje pričakovali.

Sogovorniki so razmišljali tudi o aktualnih temah: o krščanskih vrednotah, o vlogi kristjana v politiki in družbi, o poti do demokratizacije družbe, o uveljavljanju evropskih vrednot in tudi o tem, zakaj desni politični opciji nikoli ne uspe zmagati in sestaviti vlade in zakaj volivci vselej verjamejo »kratkoročnim« strankam in jih izvolijo. Aleš Primc denimo meni, da so volivci neinformirani, Janez Janša pa je odgovor strnil v pet točk, ki bi jih morali izpolniti za dosego demokratičnih sprememb: odpraviti cenzuro, zagotoviti možnost soočenja argumentov na javnem prostoru, odpraviti finančne in gospodarske monopole, odpraviti imunitete za »pravoverne« in zagotoviti vladavino prava, ukiniti privilegije samooklicane elite in prepovedati totalitarne rituale.