Ko je petje v zboru privilegij

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / petek, 17. maj 2019 / 19:54

Akademski pevski zbor France Prešeren velja za pevsko institucijo. Aktualna postava zbora bo jubilej obeležila jutri, v soboto, 18. maja, ob 19. uri s slavnostnim koncertom v veliki dvorani Slovenske filharmonije. V dvorani in na odru se jim bodo pridružili nekdanji dirigenti in številne pevke ter pevci.

Kranj – Da. Akademski pevski zbor France Prešeren ali »Apeze«, kot mu rečemo v Kranju, je zborovski pojem na Gorenjskem pa tudi v Sloveniji. Ne od včeraj, saj neprekinjeno deluje že petdeseto sezono, in ne kar tako, saj je doslej izvedel več kot 950 različnih zborovskih in vokalno-instrumentalnih skladb vseh glasbenih slogov, domačih in tujih avtorjev. Redno sodeluje na zborovskih festivalih in tekmovanjih, kjer pogosto posega po najvišjih mestih. Pred jutrišnjim jubilejnim koncertom, ponovili ga bodo 13. junija v domačem mestu, sva se o zborovskih letih, ljubezni do petja in koncertu pogovarjala z aktualno predsednico zbora Janjo Krašovec, ki se je t. i. prešernovcem pridružila kot študentka na začetku osemdesetih let.

V slovenskem kulturnem okolju ni veliko zborov, ki se lahko pohvalijo s petdesetletno tradicijo zborovskega poustvarjanja na tako visokem kakovostnem nivoju. Zbor je gostoval na festivalih, tekmovanjih in turnejah v večini evropskih dežel in tudi v Izraelu, Mehiki, ZDA, Argentini, Čilu in Rusiji. Svojo kakovost je potrjeval s priznanji na državnih tekmovanjih Naša pesem Maribor in Sozvočenja ter številnih tekmovanjih in festivalih v tujini. Njegovi stalni dirigenti so bili Matevž Fabijan, Tomaž Faganel, Damijan Močnik, Baki Jashari, Primož Kerštanj, Matej Penko, od leta 2013 pa zbor vodi Fernando Mejias, ki bo pred njim stal tudi jutri.

Zakaj v Ljubljani? »S projektom praznovanja petdesetletnice zbora smo se začeli ukvarjati že pred tremi leti. Najprej smo iskali prav dvorano. Ker smo na koncert povabili vse nekdanje pevce, teh je več kot štiristo, mora biti na voljo vsaj pol toliko sedežev. Žal v Kranju še vedno nimamo tudi dvorane s primerno akustiko. Spomnim se, da sva že v času mojega prvega mandata predsednice zbora pred tridesetimi leti s takratnim predsednikom častnega odbora pri direktorjih kranjske industrije iskala podporo za gradnjo dvorane, obljubljali so jo tudi marsikateri župani, pa je še vedno nimamo. Zato Slovenska filharmonija.«

Prešernov zbor ima korenine na Gimnaziji Kranj, od koder je vsa leta črpal mlade pevske moči. Če je bilo v prvih letih v zboru med šestdeset in sedemdeset pevcev, kot poudari Krašovčeva, so na takratne turneje odhajali z dvema avtobusoma, in je vmes številka padla tudi pod trideset članov, današnja postava šteje solidnih 42 pevk in pevcev, ki so dovolj dobro razporejeni tudi po glasovih. Edini član, ki je v zboru od vsega začetka, je Zlatko Pavlica, približno tretjina članov zbora pa ima trideset in več let »delovne dobe«. Danes na pevske vaje prihaja generacijsko različna druščina od dijakov zadnjih letnikov do mlajših upokojencev. »V zboru so bile vedno tudi družine ali bližnja sorodstva, ki so dajale več pevcev, kar pomeni, da se zborovstvo evolucijsko prenaša na potomce. Sama v mešanici mladih izkušenih glasov vidim tudi prednost drugačnega zvoka zbora, ki jo lahko izkoristimo,« razmišlja Krašovčeva.

Med uspehe zadnj­ih let štejejo dva velika vo­kalno-instrumentalna projekta, ki sta bila prvič predstavljena slovenskemu občinstvu: Rekviem za žive Dana Forresta v letu 2016 in Miso Tango Martina Palmerija v letu 2017. V letu 2018 se je zbor udeležil mednarodnega zborovskega tekmovanja Zlatna lipa Tuhlja, kjer je prejel zlato plaketo.

Tri novitete za jubilej

Na jutrišnji slavnostni koncert v Slovenski filharmoniji so povabili vse nekdanje pevce in dirigente, manjkal bo le Baki Jashari, zdaj direktor kosovske filharmonije. Zbor bo vodil aktualni dirigent Fernando Mejias, program pa so pomagali oblikovati tudi njegovi predhodniki, saj bo vsak izmed njih dirigiral po dve skladbi. »Koncert bo potekal v dveh delih, v vsakem bo osem skladb. Prvi del bo namenjen sakralni glasbi, drugi, posvetni, bo posvečen ljudski pesmi. Lahko rečem, da bo to neke vrste pregled skozi petdeset let ustvarjanja, hkrati pa bodo skladbe, ki so jih izbrali tudi dirigenti,« nadaljuje sogovornica in dodaja, da bodo na sporedu tudi štiri novitete slovenskih skladateljev, od tega tri napisane za APZ France Prešeren prav za to priložnost. Napisali so jih Damijan Močnik, Gašper Jereb in Andrej Makor. Tu je še skladba Josepha Haydna, ki jo je dolga desetletja izgubljeno znova odkril Tomaž Faganel. Na odru se bodo ob zaključku današnjemu sestavu v eni od pesmi pridružili še nekdanji pevci. Skladba do koncerta ostaja skrivnost.

»Neprekinjeno delovanje zbora vsekakor je dosežek. Vsa ta leta lahko opazuješ, kako se starajo generacije in se spreminja življenjsko okolje, kako od dijaka, iz katerega je nastal zbor, postane študent, si ustvari družino in ves njegov čas vlaga v eksistenco, a kljub temu neguje zborovsko petje,« o jubileju pripoveduje predsednica zbora. »Sopevka je napisala, da je petje v pevskem zboru privilegij, ker je zbor lahko neke vrste protiutež vsakdanjemu življenju. Petje postane način življenja. Ko sem v študentskih letih postala stalna članica zbora, sem vse ostalo življenje prilagajala pevskemu zboru, ker sem ob družini in službi želela obdržati tudi stik s petjem in glasbo. Danes mi ni žal.« Pevci in pevke so si med seboj različni, a imajo na odru isti cilj – zapeti skladbo najbolje kot znajo, ob tem doživeti trenutek sreče in ga deliti s poslušalci.

Jubilej bodo v APZ France Prešeren počastili tudi z izdajo magnetnega zapisa, izdali bodo posebno brošuro, jubilejni koncert pa bodo ponovili 13. junija v telovadnici Gimnazije Kranj.