Na Strokovni tehniški gimnaziji ŠC Kranj je potekal prvi dogodek v okviru projekta »Inženirke in inženirji bomo!«. / Foto: Tina Dokl

Projekt, ki navdihuje za inženirja

Na Strokovni gimnaziji Šolskega centra (ŠC) Kranj je potekal prvi dogodek v okviru projekta »Inženirke in inženirji bomo!«.

Kranj – Strokovna tehniška gimnazija ŠC Kranj se je letos pridružila projektu Inženirke in inženirji bomo!, ki združuje priznane inženirke in inženirje, vrhunske menedžerke in menedžerje, raziskovalke in raziskovalce na fakultetah, predstavnike zagonskih podjetij in različne prodorne ter ustvarjalne posameznike. »Glede na izjemno rast gospodarstva na področju tehniške stroke in modernih tehnologij na Gorenjskem je razvoj in izobraževanje novih inženirk in inženirjev zelo pomembna tema,« je povedala ravnateljica Lidija Goljat Prelogar in dodala: »Gre za projekt, ki poteka že osem let in navdihuje mlade, da se odločijo za študij naravoslovja in inženirstva. Kot tehniška gimnazija se lahko pohvalimo z velikim številom dijakov, ki postanejo inženirji, bodisi elektrotehnike, strojništva ali računalništva. A dejstvo je, da bi bilo glede na razvoj in napredek v tehnologiji in posledično na veliko potrebo po inženirjih na Gorenjskem teh še vedno premalo, četudi bi vsi naši dijaki postali inženirji.«

Osrednja aktivnost projekta so dogodki, ki se izvajajo na vodilnih slovenskih gimnazijah. Prvi tovrstni je potekal ravno na Strokovni tehniški gimnaziji ŠC Kranj, kjer so njihovi inovativni dijaki predstavili dosežke in kot prva slovenska gimnazija tudi pilotno izvedbo senčenja inženirjev. »Senčenje pomeni, da dijak kot senca ves dan zasleduje in spremlja inženirja pri njegovem delu. Postavi se v njegov položaj, aktivno pa se ne vključuje v sam delovni proces,« je pojasnila ravnateljica. Senčili so trije njihovi najboljši dijaki – Miha Meglič v Iskraemecu, Aljaž Medič v Iskratelu in Matija Demšar v podjetju Lotrič Meroslovje. Ekipa iCap je predstavila še projekta Pametna Rož'ca in Pametna Značka; v okviru projekta podjetnost pa še cenovno dostopen spektrometer. Zbrane je nagovorila tudi Edita Krajnović, direktorica podjetja Mediade, vodja metodologije pri Gazeli, soustanoviteljica skupnosti in gonilna sila projekta Inženirke in inženirji bomo! po slovenskih gimnazijah. Potekala je tudi okrogla miza o tem, kako izbrati karierno pot in biti pri tem uspešen.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / / 07:00

Srečne sirote

Zdrav človek ima tisoč različnih želja, bolan eno samo: ozdraveti. Kdo je to misel prvi izrekel, ne vem, vsekakor drži.

Objavljeno na isti dan


Kranjska Gora / nedelja, 30. april 2017 / 18:23

Slovesnost ob odkritju spominske plošče

Rateče – V petek so v Ratečah pripravili slovesnost, na kateri so odkrili spominsko ploščo na družinski hiši zakoncev Gorazda in Milane Koblar, kjer je bilo v letih 1990–1991 tajno skladišče orožja...

Zanimivosti / nedelja, 30. april 2017 / 18:23

Stražar

Hov hov, hov hov, hooov, hov se je oni dan oglašal štirinožec z balkona hiše zgoraj nad Jelenovim klancem v Kranju. Se je jezil nad kolono vozil, ki se ob prometni končnici vije v mesto, je mogoče...

Železniki / nedelja, 30. april 2017 / 18:19

Železniki v projektu manjših domov za starejše

Železniki – Po sklepu občinskega sveta je Občina Železniki pristopila k projektu Sistem grozd, ki temelji na ideji manjših domov, gerontoloških centrov v lokalni skupnosti s kapaciteto do 60 mest s...

GG Plus / nedelja, 30. april 2017 / 18:18

Kranjska čbelica in črkarska pravda

Dne 30. aprila 1830 je izšel prvi zvezek Kranjske čbelice, ki je bila prvi slovenski pesniški almanah, namenjen izobražencem in meščanom. Z zamislijo zanjo se je lotil skrip­tor (knjižničar) licejs...

Radovljica / nedelja, 30. april 2017 / 18:15

Seawayevo premoženje so prodali

Prostore na Zgoši in na Bledu je skupaj s stroji in štirimi kalupi za izdelovanje bark za 5,2 milijona evrov kupil ruski poslovnež Vladimir Zinčenko, ki je že pred dobrim letom in pol uspešno zagnal p...