Na Strokovni tehniški gimnaziji ŠC Kranj je potekal prvi dogodek v okviru projekta »Inženirke in inženirji bomo!«. / Foto: Tina Dokl

Projekt, ki navdihuje za inženirja

Na Strokovni gimnaziji Šolskega centra (ŠC) Kranj je potekal prvi dogodek v okviru projekta »Inženirke in inženirji bomo!«.

Kranj – Strokovna tehniška gimnazija ŠC Kranj se je letos pridružila projektu Inženirke in inženirji bomo!, ki združuje priznane inženirke in inženirje, vrhunske menedžerke in menedžerje, raziskovalke in raziskovalce na fakultetah, predstavnike zagonskih podjetij in različne prodorne ter ustvarjalne posameznike. »Glede na izjemno rast gospodarstva na področju tehniške stroke in modernih tehnologij na Gorenjskem je razvoj in izobraževanje novih inženirk in inženirjev zelo pomembna tema,« je povedala ravnateljica Lidija Goljat Prelogar in dodala: »Gre za projekt, ki poteka že osem let in navdihuje mlade, da se odločijo za študij naravoslovja in inženirstva. Kot tehniška gimnazija se lahko pohvalimo z velikim številom dijakov, ki postanejo inženirji, bodisi elektrotehnike, strojništva ali računalništva. A dejstvo je, da bi bilo glede na razvoj in napredek v tehnologiji in posledično na veliko potrebo po inženirjih na Gorenjskem teh še vedno premalo, četudi bi vsi naši dijaki postali inženirji.«

Osrednja aktivnost projekta so dogodki, ki se izvajajo na vodilnih slovenskih gimnazijah. Prvi tovrstni je potekal ravno na Strokovni tehniški gimnaziji ŠC Kranj, kjer so njihovi inovativni dijaki predstavili dosežke in kot prva slovenska gimnazija tudi pilotno izvedbo senčenja inženirjev. »Senčenje pomeni, da dijak kot senca ves dan zasleduje in spremlja inženirja pri njegovem delu. Postavi se v njegov položaj, aktivno pa se ne vključuje v sam delovni proces,« je pojasnila ravnateljica. Senčili so trije njihovi najboljši dijaki – Miha Meglič v Iskraemecu, Aljaž Medič v Iskratelu in Matija Demšar v podjetju Lotrič Meroslovje. Ekipa iCap je predstavila še projekta Pametna Rož'ca in Pametna Značka; v okviru projekta podjetnost pa še cenovno dostopen spektrometer. Zbrane je nagovorila tudi Edita Krajnović, direktorica podjetja Mediade, vodja metodologije pri Gazeli, soustanoviteljica skupnosti in gonilna sila projekta Inženirke in inženirji bomo! po slovenskih gimnazijah. Potekala je tudi okrogla miza o tem, kako izbrati karierno pot in biti pri tem uspešen.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / / 20:52

Kulinarično praznovanje

Konec tedna je Vila Podvin v Mošnjah praznovala peti in petdeseti rojstni dan obenem. Uroš Štefelin in Marcela Klofutar sta tista, ki s svojo ekipo zadnjih pet let pišeta uspešno kulinarično zgodbo, z...

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Poučujejo celo albanščino

Na Ljudski univerzi Jesenice so pričeli poučevati bolj "eksotične" jezike.

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Določili prireditvena mesta

Na Občini Jesenice so določili seznam osmih prireditvenih mest, na katerih bo po novem lažje organizirati javne prireditve. To so lokacije, kjer so se že doslej prireditve odvijale pogosteje: Trg...

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Nekaj prostorskih sprememb

Na zadnji se občinskega sveta so sprejeli nekaj sprememb in dopolnitev tekstualnega dela prostorsko ureditvenih pogojev. Z njimi so zagotovili prostorske možnosti za revitalizacijo območja Fiprom...

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Sejnina za pomoč Železnikom

Na predlog občinskega svetnika Borisa Smoleja so članice in člani jeseniškega občinskega sveta sklenili, da bodo sejnino nakazali za pomoč občanom Železnikov ob zadnji naravni katastrofi....

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Krajevne skupnosti brez pravnega statusa

Na predlog posvetovalnega kolegija župana, ki ga sestavljajo predsedniki devetih jeseniških krajevnih skupnosti, naj bi krajevnim skupnostim ukinili status pravnih oseb. Kot je ob tem povedala