Slovo od poletja na Primorskem

Na enega od zadnjih lepih jesenskih dni smo se Glasovi bralci podali na izlet na Primorsko.

Najprej smo obiskali nasad ka­ktusov, ki ga skrbno ureja Ma­gda Grašič, sicer rojena v Kamniku, sedaj pa že več kot trideset let živi v Seči in večino svojega življenja posveča kaktusom. Še posebej ponosna je na 64 let star kaktus.

Zatem smo obiskali Krajinski park Sečoveljske soline, kjer se je večina vkrcala na vlakec ter se popeljala do Muzeja solinarstva na opuščenem južnem območju Sečoveljskih solin, imenovanem Fontanigge. Aktivnejši gostje so si privoščili nekaj kolesarjenja in so si za prevoz do muzeja izbrali kolo. Sečovljske Soline se danes delijo na dva dela: opuščeni del Fontanigge in delujoči del v Leru. Skupna površina obeh je več kot 650 hektarjev. Spoznali smo delo solinarjev, ki so konec aprila po godu svetega Jurija, zavetnika Solinarjev, prišli živet v majhne hiške na soline. Tam so pridelovali sol do pozne jeseni. Zvedeli smo tudi, da so gavero greblje za potiskanje soli iz cavedinov, da je mašina vetrnica, s katero prečrpavajo vodo iz bazenov ter da so taperini cokle za hojo po bazenih.

Z veseljem bi še posedali na toplem soncu, a nas je čas priganjal. Odpeljali smo se na kosilo v Koper in od tam še v Marezige, kjer pridelujejo trto refošk in oljke. Tu so postavili fontano vina, kjer smo lahko okusili štiri vrste vina in tudi mošt. Od tu je tudi lep razgled na Koprski in Tržaški zaliv, v lepem vremenu pa celo do Gradeža in Karnijskih Alp. Ob zvoku harmonike smo tako nazdravili zadnjim letošnjim zares toplim sončnim žarkom.