Z nizko plačo brez možnosti kredita

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 5. november 2019 / 13:36

Kritiki ukrepa Banke Slovenije, da omeji kreditiranje prebivalstva, menijo, da je ukrep pretirano omejevalen in da zaradi tega številni manj premožni in mladi ne bodo prišli do svojega stanovanja. Kdo si bo torej kredit še lahko privoščil?

Kranj – S prvim novembrom je začel veljati sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva, ki ga je Banka Slovenije napovedala že sredi oktobra in je v javnosti dvignil precej prahu. Banka Slovenije namreč s sklepom omejuje najem stanovanjskih in potrošniških kreditov. Razmerje med letnim stroškom servisiranega dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca odslej ne sme preseči petdeset odstotkov za kreditojemalce z dohodkom, nižjim od dvakratnika bruto minimalne plače, ter 67 odstotkov za tisti del kreditojemalčevega dohodka, ki presega omenjen prag. Kreditojemalcu mora po plačilu mesečne anuitete dolga ostati vsaj znesek v višini neto minimalne plače; če ima vzdrževane družinske člane, pa je ta znesek še ustrezno višji.

V primeru, da oseba prejema povprečno neto plačo (v izračunih je upoštevana julijska povprečna mesečna neto plača, ki je znašala 1.119 evrov), ji mora po odplačilu mesečnega obroka dolga na računu ostati torej 715 evrov (kolikor bo po 1. januarju znašala višina minimalne plače). V primeru, da ima mladoletnega otroka, ki živi v enostarševski družini, mora na računu ostati še dobrih 309 evrov več, če živi v dvostarševski družini, pa dobrih 237 evrov več.

V Združenju bank Slovenije, kjer so do ukrepa kritični, so pripravili nekaj primerov, ki ponazorijo, kaj prinašajo omejitve.

V primeru štiričlanske družine z dvema mladoletnima otrokoma, kjer oba starša prejemata povprečno neto plačo, po novem vsak izmed staršev lahko najame največ trideset tisoč evrov kredita (z ročnostjo odplačevanja dvajset let), skupaj torej šestdeset tisočakov, saj znesek mesečnega odplačila pri vsakem od staršev ne sme preseči 167 evrov. V primeru, da starša v isti družini prejemata vsak le 928 evrov neto plače, pa kredita ne moreta več najeti.

Še v težji situaciji so enostarševske družine. Mati samohranilka z enim mladoletnim otrokom in povprečno plačo lahko najame največ 17 tisoč evrov stanovanjskega in denimo največ 6500 evrov potrošniškega kredita z ročnostjo sedmih let. Upokojenci s povprečno neto starostno pokojnino, ki znaša 657 evrov, in stanovanjskega kredita zaradi starosti ne morejo najeti, si z novim ukrepom ne morejo privoščiti niti potrošniškega kredita.

V Združenju bank Slovenije ocenjujejo, da zaradi zaostrenih pogojev kredita ne bo dobilo približno 114 tisoč zaposlenih, ki prejemajo plačo do 928 evrov in preživljajo ali sopreživljajo enega otroka, prav tako pa še od 10 do 25 odstotkov zaposlenih, ki prejemajo višje neto plače. Med upokojenci jih več kot polovica oz. 213 tisoč, ki prejema pokojnino, nižjo od sedemsto evrov, ne bo več dobilo potrošniškega kredita.

Kritičen tudi Šarec

Banke pričakujejo, da se bo kreditiranje zmanjšalo za od petdeset do sedemdeset milijonov evrov mesečno, kar bo vplivalo tako na zmanjšanje potrošnje v maloprodaji kot na nakupe stanovanj, posledično pa na nižje prihodke države iz naslova davka na dodano vrednost. Zaradi omejevanja zasebne potrošnje bo ukrep predvidoma negativno vplival tudi na rast BDP, menijo v združenju bank.

Kritično se je odzval tudi premier Marjan Šarec, ki meni, da »gre za premalo premišljen ukrep, ozko in predvsem računovodsko usmerjen, v škodo ljudi in konec koncev tudi države«. »Zaradi tega ukrepa mladi, mlade družine in manj premožni nikoli ne bodo prišli do svojega stanovanja ali drugih dobrin, ki si jih brez kredita in zaradi nizkih plač nikoli ne bodo mogli privoščiti,« so še zapisali v kabinetu predsednika vlade. Dodajajo tudi, da bo premier na sestanku, ki so ga v združenju bank sklicali za 15. novembra, pozval k ponovnemu premisleku in iskanju boljše rešitve.

Podobno tudi v Trgovinski zbornici Slovenije menijo, da bo imel ukrep negativne vplive na potrošnjo, in predlagajo, da se omilijo njegovi negativni učinki, hkrati pa menijo, da se bodo potrošniki za kredite obračali v sosednje države, ki takšnih omejitev nimajo.

Ukrepa ne podpirajo tudi v nekaterih političnih strankah. V podmladku SD so že pozvali poslance k sklicu izredne seje odbora za finance, kjer bi Banko Slovenije zaprosili za omilitev ukrepov.