Zgodbe s plaže

Na plaži je toliko zgodb, kot je ljudi. Vključno z mojo. Lepo je gledati ljudi, neobremenjeno in sproščeno, ko nikogar ne poznaš. Vsak opazuje in je opazovan. Vsak prodaja svojo zgodbo o sreči. Na plaži je to najlažje. To je odmerjen čas, ko prideš, zavzameš svoj prostor in se daš na ogled. Nekateri imajo pri tem prave filmske poze. Kot trije možakarji z naše plaže.

Sedeli so ležerno, na mestih, kjer so sedeli že njihovi očetje. Od malega so preživljali poletja na tej plaži in zato so prepričani, da je njihova. Sem so pripeljali svoje punce, kazali mišice in skakali v vodo. Sedaj so tukaj z družinami. Pokomentirali so število otrok in njihove dosežke. Tisti, ki jih ima največ, je bil njihova tarča. Menda, da jih rad dela. O ženah se niso pogovarjali. Same so se dale na ogled. Bile so slike teles, ravno prav beli zobje, nekaj starih in nekaj novih tetovaž, obdelana telesa, precej silikona. Vendar zgodb ni bilo. Ni bilo videti nobenega premika, odmika ali česarkoli, kar bi govorilo o njih. Nobena se ni smejala, zavijala z očmi, vzdihnila, se pretegnila ali karkoli živega. Samo bile so. Kot bi zamrznili sliko, ko so bili vsi skupaj. Vsak na svojem popolnem mestu. Ko so odšle, so moški spet oživeli. Se sprostili in spet postali, kar so. Naveličani mladi mulci. Pasli so se na telesih mladih deklet in komentirali prsi novopečenih mamic. Čeprav so od njih pravkar odšle lepotice, bi imeli še več. Še več žensk, še več plaže. Kot razvajeni otroci, ki se ne znajo več veseliti. Mogoče jim manjka življenja. Mogoče je narobe, ker lahko vse kupijo. Njihova zgodba mladosti se je odvijala nekaj sto metrov višje. Tam so v posest dobili prikolico mladi fantje in dekleta. Polni sebe in vsega lahkega so si zadali dve nalogi. Kako se bodo čim bolj napili in zganjali čim večji hrup sredi noči. Kajti to je njihova edina možnost, da se bodo sredi prestolnice hvalili o počitnicah. Za katere niso dali niti minute svojega truda. Zato bodo nekega dne ravno tako naveličani sedeli na plaži in mislili, da so dosegli vrhunec svojega življenja. Potem bodo pav­šal prepustili otrokom in tako naprej … vmes bo zraslo grmičevje in drevje, ki ga bodo posadili, da bo zemlja še bolj njihova in teren še bolj označen.

Kakšne so te zgodbe s plaže? So to zgodbe nas malih Slovencev, ki se radi kažemo na veliko? Ali so to samo kratkotrajne zgodbe o dopus­tniški sreči, ki jo želimo zaužiti za vsako ceno? Mogoče pa je vzrok teh zgodb veliko globlji od označevanja terena in od kazanja tega, kaj vse posedujemo. Vzrok je v nas samih in v tem, kako dojemamo srečo. Za kaj živimo in kaj se nam zdi vredno? Ali vzamemo morje, vodo in sonce kot darilo? Ali vzamemo vsak dan kot darilo? Ali se trudimo, da poprav­ljamo telesa in urejamo življenje ves čas samo po svojih merilih? Plaža je bila dolga. Na njej je bilo malo ljudi in veliko ležalnih blazin. V morju nas je bilo pet plavalcev in čofotalcev. Ljudje na dopustu so urejali svoja bivališča in grabili parcele. Nekega dne bomo pobili še vse mravlje, ježe in male živali, ki smo jim ukradli bivališča. Kdaj je dopust zares dopust? Kdaj je naša zgodba res samo naša? Ko gremo na dopust zato, da se spočijemo in si naredimo lepo. Da smo skupaj z ljudmi, ki jih imamo radi, in da počnemo vse tisto, za kar nam v delovniku zmanjka časa. Mar ni dopust brez ure, brez urnika in brez obveznosti? Ko prideš in pokažeš sebe z vsemi napakami in lastnostmi? Zato najlepše zgodbe na plaži pišejo otroci. Vržejo se v vodo, čeprav namočijo vse gospe, ki ne bi imele mokrih las. Pozabijo, da se morajo namazati s faktorjem petdeset in se prepustijo soncu. Ne gledajo na uro. Veseli so prijateljev. So razigrani in radoživi, ko tečejo po brisačah. Počepnejo in se pokakajo, ker ne vedo, da se tega ne dela. Veliko stvari se ne dela, dragi moji. Nekaj pa bi bilo dobro, če bi začeli delati. Da bi začeli malo bolj uživati to življenje in te dni, ko smo prosti. Kaj boste danes naredili samo za otroka v sebi? In s tem razveselili še vaše otroke? Kakšna bo vaša poletna zgodba? Boste živeli ali igrali?

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / / 07:00

Anketa: V Davči največji problem cesta

Življenje na podeželju in v mestu se razlikuje: o stvareh, ki so v mestih samoumevne, lahko v odročnih vaseh samo sanjajo. Domačine v Davči smo povprašali, s kakšnimi problemi se soočajo in kaj pogreš...

Objavljeno na isti dan


Radovljica / petek, 13. november 2020 / 11:37

Ta teden glasovanje

V ponedeljek se je v občini Radovljica začelo glasovanje o projektih v sklopu participativnega proračuna, za katere bo občina v naslednjih dveh letih namenila skupaj tristo tisoč evrov.

Kranj / petek, 13. november 2020 / 18:41

V Lazah ni videti rešitve

Krajani Laz že vrsto let opozarjajo na nevzdržne okoljske razmere, tudi nedavna sodba upravnega sodišča, da se projekt kanalizacije v Lazah vrne v odločanje prvostopenjskemu organu, kar je zahtevala o...

Gorenjska / petek, 13. november 2020 / 18:19

Cepljenje prostovoljno, najprej za ranljive skupine

Slovenska vlada se je včeraj seznanila z Nacionalnim programom cepljenja proti covidu-19, po najbolj optimističnem scenariju bo prvo cepivo dostopno predvidoma konec decembra 2020.

Kronika / petek, 13. november 2020 / 17:19

So našli požigalca smetnjakov?

Jesenice – Jeseniški policisti so s klasičnim zbiranjem obvestil izsledili in obravnavali moškega, ki je v centru Jesenic konec prejšnjega meseca z ognjem poškodoval koš za smeti, so sporočili s Po...

Mengeš / petek, 13. november 2020 / 17:18

Daj naprej in podari sonce

Mengeš – Društvo AIA – Mladinski center v sodelovanju s Knjižnico Janeza Trdine Mengeš organizira drugi dobrodelni projekt Daj naprej in podari sonce. V prvi akciji so zbrali 190 evrov, ki so jih o...