Zgodbe s plaže

Na plaži je toliko zgodb, kot je ljudi. Vključno z mojo. Lepo je gledati ljudi, neobremenjeno in sproščeno, ko nikogar ne poznaš. Vsak opazuje in je opazovan. Vsak prodaja svojo zgodbo o sreči. Na plaži je to najlažje. To je odmerjen čas, ko prideš, zavzameš svoj prostor in se daš na ogled. Nekateri imajo pri tem prave filmske poze. Kot trije možakarji z naše plaže.

Sedeli so ležerno, na mestih, kjer so sedeli že njihovi očetje. Od malega so preživljali poletja na tej plaži in zato so prepričani, da je njihova. Sem so pripeljali svoje punce, kazali mišice in skakali v vodo. Sedaj so tukaj z družinami. Pokomentirali so število otrok in njihove dosežke. Tisti, ki jih ima največ, je bil njihova tarča. Menda, da jih rad dela. O ženah se niso pogovarjali. Same so se dale na ogled. Bile so slike teles, ravno prav beli zobje, nekaj starih in nekaj novih tetovaž, obdelana telesa, precej silikona. Vendar zgodb ni bilo. Ni bilo videti nobenega premika, odmika ali česarkoli, kar bi govorilo o njih. Nobena se ni smejala, zavijala z očmi, vzdihnila, se pretegnila ali karkoli živega. Samo bile so. Kot bi zamrznili sliko, ko so bili vsi skupaj. Vsak na svojem popolnem mestu. Ko so odšle, so moški spet oživeli. Se sprostili in spet postali, kar so. Naveličani mladi mulci. Pasli so se na telesih mladih deklet in komentirali prsi novopečenih mamic. Čeprav so od njih pravkar odšle lepotice, bi imeli še več. Še več žensk, še več plaže. Kot razvajeni otroci, ki se ne znajo več veseliti. Mogoče jim manjka življenja. Mogoče je narobe, ker lahko vse kupijo. Njihova zgodba mladosti se je odvijala nekaj sto metrov višje. Tam so v posest dobili prikolico mladi fantje in dekleta. Polni sebe in vsega lahkega so si zadali dve nalogi. Kako se bodo čim bolj napili in zganjali čim večji hrup sredi noči. Kajti to je njihova edina možnost, da se bodo sredi prestolnice hvalili o počitnicah. Za katere niso dali niti minute svojega truda. Zato bodo nekega dne ravno tako naveličani sedeli na plaži in mislili, da so dosegli vrhunec svojega življenja. Potem bodo pav­šal prepustili otrokom in tako naprej … vmes bo zraslo grmičevje in drevje, ki ga bodo posadili, da bo zemlja še bolj njihova in teren še bolj označen.

Kakšne so te zgodbe s plaže? So to zgodbe nas malih Slovencev, ki se radi kažemo na veliko? Ali so to samo kratkotrajne zgodbe o dopus­tniški sreči, ki jo želimo zaužiti za vsako ceno? Mogoče pa je vzrok teh zgodb veliko globlji od označevanja terena in od kazanja tega, kaj vse posedujemo. Vzrok je v nas samih in v tem, kako dojemamo srečo. Za kaj živimo in kaj se nam zdi vredno? Ali vzamemo morje, vodo in sonce kot darilo? Ali vzamemo vsak dan kot darilo? Ali se trudimo, da poprav­ljamo telesa in urejamo življenje ves čas samo po svojih merilih? Plaža je bila dolga. Na njej je bilo malo ljudi in veliko ležalnih blazin. V morju nas je bilo pet plavalcev in čofotalcev. Ljudje na dopustu so urejali svoja bivališča in grabili parcele. Nekega dne bomo pobili še vse mravlje, ježe in male živali, ki smo jim ukradli bivališča. Kdaj je dopust zares dopust? Kdaj je naša zgodba res samo naša? Ko gremo na dopust zato, da se spočijemo in si naredimo lepo. Da smo skupaj z ljudmi, ki jih imamo radi, in da počnemo vse tisto, za kar nam v delovniku zmanjka časa. Mar ni dopust brez ure, brez urnika in brez obveznosti? Ko prideš in pokažeš sebe z vsemi napakami in lastnostmi? Zato najlepše zgodbe na plaži pišejo otroci. Vržejo se v vodo, čeprav namočijo vse gospe, ki ne bi imele mokrih las. Pozabijo, da se morajo namazati s faktorjem petdeset in se prepustijo soncu. Ne gledajo na uro. Veseli so prijateljev. So razigrani in radoživi, ko tečejo po brisačah. Počepnejo in se pokakajo, ker ne vedo, da se tega ne dela. Veliko stvari se ne dela, dragi moji. Nekaj pa bi bilo dobro, če bi začeli delati. Da bi začeli malo bolj uživati to življenje in te dni, ko smo prosti. Kaj boste danes naredili samo za otroka v sebi? In s tem razveselili še vaše otroke? Kakšna bo vaša poletna zgodba? Boste živeli ali igrali?

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / torek, 17. julij 2007 / 07:00

Čop in Špik tretja v Luzernu

Luzern - Minuli konec tedna je bila na Rdečem jezeru v švicarskem Luzernu na sporedu zadnja tekma letošnjega svetovnega pokala v veslanju. Po pričakovanjih sta se najbolje od naš...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / petek, 23. december 2022 / 07:00

Ogled obnovljenih jaslic

Duplje – Ko je pred leti rezbar Matevž Balantič iz Zgornjih Dupelj za župnijsko cerkev svetega Vida v Spodnjih Dupljah izdelal nove jaslice, so stare ostale neuporabljene. Letos jih bodo z...

Škofja Loka / petek, 23. december 2022 / 19:01

Jaslice pri kapucinih

Vsako leto so posebne, letos so v znamenju poti in lesa.

Nasveti / petek, 23. december 2022 / 18:53

Decembrske prireditve

Včasih se zdi, kot da bo decembra konec sveta. Vsi bi radi praznovali, kot da ni drugih trenutkov v letu, ki so namenjeni veselju. Vsi delajo obračune, kot da ne delamo tega po vsakem večjem dogodk...

GG Plus / petek, 23. december 2022 / 18:52

Ljudje, ki se znajdejo v stiski, potrebujejo pomoč zdaj. Takoj.

Anica Svetina je predsednica Območnega združenja Rdečega križa Radovljica le malenkost manj kot petindvajset let. Vodenje organizacije je odločna Blejka prevzela takoj, ko je nehala hoditi v službo. Z...

Šport / petek, 23. december 2022 / 18:50

Lanišek zanesljivo najboljši

Pod žarometi so se na Bloudkovi velikanki v Planici za naslov državnega prvaka pomerili smučarski skakalci in skakalke, naslova prvakov pa sta si zaslužila Anže Lanišek in Nika Križnar.