Na pragu Provanse
Po navadi je šlo v enem dnevu: Radovljica–Jacou (1160 km). Letni čas: zgodnja jesen. Hop, čez prag Azurne obale v Provanso. A se ne bi ustavila na pragu? Izbrani je precizen: Kje točno? Med Monte Carlom in Nico je eksotični vrt v vasici Eze, nad Cap Ferratom pa vila »Ile de France« in devet vrtov Beatrice Ephrusie de Rothschild. Postanka odobrena. Vas Eze je slikovita srednjeveška vasica visoko v bregu, brez avtomobilov, z dvema luksuznima hoteloma (odkoder te kar odstreli, ko zagledaš, da stane samo ena jed okoli 150 evrov), polna butikov, spominkarnic, parfumov. Čeprav imam slamnik, ki bi ga bil zaradi oboda vesel vsak goban, mi pot zaliva oči, ko sredi čudovitih kaktej in eksotičnih, osupljivih rastlin visoko nad vasjo uživam v čudovitem razgledu. Od tu je Azurna obala res azurna. Še bolj prelesten pa je pogled na Cap Ferrat z nekdanje posesti Beatrice Ephrusie de Rothschild. Gospa iz družine težkih francoskih bankirjev, ki je živela med 1864–1934, je dala v letih 1907–1912 zgraditi rožnato vilo v slogu beneške renesanse na hribu, ki so ga minerji oblikovali kot ladijski krov. Zato je svojo čudovito posest imenovala tudi po luksuzni ladji »Ile de France«. Na terasah je dala zasaditi devet vrtov, francoskega, španskega, florentinskega, japonskega, provansalskega, sevrskega, ob teh pa še skalnjak in rožni vrt, v katerem cveti sto sort vrtnic. Beatrice je pred smrtjo svoje rožnate sanje darovala francoski Akademiji lepih umetnosti. Oba vrtova sta vredna ogleda, vstopnine niso previsoke, le kakšen sendviček in ohlajeno pijačo v nahrbtnik! ... Večerjala sva precej stran od obale, preprosto in zelo dobro.
Mariniran kozji sir
(Fromage de chevre marinés)
Za 1 kozarec potrebujemo: 6 kosov srednje zrelega kozjega sira, 4 stroke česna, 3 vejice šetraja, 3 vejice rožmarina, 6 vejic timijana, 12 poprovih zrn, 1 lovorov list, deviško oljčno olje.
V kozarec naložimo sir, dodamo zelišča in neolupljen česen, prelijemo z oljem in nepredušno zapremo. Kozarec shranimo v temnem prostoru. Čez teden dni sir že lahko postrežemo, v olju pa je lahko mesec dni. Olja ne zavržemo, ampak ga porabimo za solatne prelive.
Provansalski piščanec s figami
(Coq provencale aux figues)
Za 4 osebe potrebujemo: 4 piščančja bedra po 250 g, sol, črn poper, 3 žlice oljčnega olja, 2 glavici mladega česna, 50 g olupljenih mandljev, 2 čebuli, 200 ml suhega belega vina, 6 vejic timijana, nekaj nitk žafrana, 8 zrelih fig.
V vsako bedro nekajkrat zabodemo z ostrim nožem, jih posolimo in popramo. Bedra popražimo na 2 žlicah oljčnega olja in jih zložimo v nepregorno posodo. Na preostali žlici olja prepražimo sesekljano čebulo. Česnu olupimo le zunanji ovoj in ga zrežemo na rezinice in dodamo k čebuli. Prilijemo vino, dodamo mandlje, sesekljane dišavnice in pustimo, da zavre. Omako prelijemo čez bedra in v pečici, ogreti na 210 stopinj, pečemo približno 40 minut. Fige na vrhu zarežemo v križ, malo razmaknemo in potlačimo. 10 minut, preden je jed gotova, jih dodamo k bedrom. Postrežemo z bageto ali rižem. Tekne tudi z zeleno mešano solato. Pa dober tek!