Dekleta se pri vsem potrudijo

V ponedeljek navsezgodaj so bili znani rezultati letošnjega spomladanskega roka splošne mature. Med tistimi, ki so se jih najbolj razveselili, so bile tudi tri dijakinje Gimnazije Kranj, ki so dosegle vse možne točke.

V ponedeljek je bila za številnimi maturanti verjetno ena najdaljših noči, saj so čakali rezultate spomladanskega roka splošne mature. Zdaj so pred njimi najdaljše počitnice, ki jih bodo karseda izkoristile tudi tri letošnje zlate maturantke iz Gimnazije Kranj, ki so na maturi zbrale vse možne točke. Ani Kalamutovi, Urški Šmid in Sari Ručigaj se namreč ni več treba bati, da z uspehom, ki so ga dosegle na maturi, ne bi bile sprejete na izbrano fakulteto. Bile so med devetnajstimi letošnjimi maturanti, ki so dosegli vseh 34 točk.V pričakovanju rezultatov, so priznale vse tri, so bile kar na trnih. »Najprej sploh nisem nameravala vstati tako zgodaj, da bi pogledala rezultate, a zvečer nisem mogla zaspati, zjutraj pa sem se že zelo zgodaj zbudila. Tako da sem bila ob petih zjutraj že pred računalnikom,« je v smehu pojasnila Sara Ručigaj in dodala, da je sicer pričakovala, da bo imela nad trideset točk, da bo zbrala vse možne točke, je zatrdila, pa nikakor ni računala. »Sem morala kar še enkrat pogledati. In je bilo nekako res,« je dejala, kot da še vedno ne more prav verjeti, da je bila ravno ona med najuspešnejšimi maturanti v Sloveniji. Tudi Ana Kalamutova nam je zaupala, da je morala kar trikrat pogledati, da je zares dojela, kakšen uspeh je dosegla na maturi. »Ko sem čakala, da se računalnik prižge, se je nervoza stopnjevala, sekunde so se prav vlekle,« se zdaj z nasmehom spominja ponedeljkovega zgodnjega jutra. »Nisem pričakovala takega rezultata. Sicer sem imela ves čas odličen uspeh, a nobenih drugih posebnih dosežkov,« je skromno razložila in dodala, da razen tega ni imela prav veliko časa za učenje. »Pred začetkom mature sem si namreč zlomila roko in sem imela teden prej še operacijo,« je pojasnila. Ob petih zjutraj je bila v ponedeljek pred računalnikom tudi Urška Šmid. »Verjetno sem od nas treh še najmanj jaz pričakovala tako dober rezultat. Saj sem imela v redu občutek, kljub temu pa si nisem mislila niti, da bom dosegla nad trideset točk,« je bila iskrena. Najpomembneje je, je poudarila, da jo zdaj vsaj ni treba pretirano skrbeti glede vpisa na fakulteto.

In glede na to, kakšen študij so si izbrale, jim najbrž ne bo treba skrbeti tudi glede zaposlitve. Ana in Sara sta si izbrali medicinsko fakulteto, Urška pa študij logopedije in surdopedagogike na pedagoški fakulteti. »Nikoli se nisem mogla odločiti, kaj mi je bolj všeč, družboslovje ali naravoslovje. To pa je najboljša kombinacija obojega,« je svojo odločitev, da izbere zadnje čase sicer vse bolj popularen študij, pojasnila Urška. Vsekakor jo veseli delo z ljudmi, kot tudi Ano in Saro. »Vedno me je zanimalo vse v povezavi z medicino; že sam koncept, da res znaš pomagati nekomu, ki te rabi, se mi zdi super,« je dejala Sara in dodala, da za zdaj svojo prihodnost vidi v travmatologiji ali nevrokirurgiji. Tako kot Ana, ki pravi, da si že od prvega razreda osnovne šole želi postati zdravnica. »Vidim se v kirurgiji, upam, da mi bo to uspelo uresničiti. Najbolj me fascinira nevrokirurgija, saj se mi zdi, da to področje ponuja največ zanimivih stvari – da veš, kaj se dogaja v človeških možganih in kateri del čemu služi.« Zatrdila je še, da jo bolj kot zaposlitev po koncu študija skrbi sama pot do poklica, saj je študij medicine dolgotrajen.

Zrelost, da uspešno pridejo do postavljenih ciljev, so zagotovo pokazale že na maturi. Sara je priznala, da matura predstavlja kar precejšen stres in pritisk, saj se zavedaš, da je od tega odvisna tvoja prihodnost. »Zame pa je bil stres že to, da se moraš ves mesec neprestano učiti, določene stvari sicer manj, recimo angleščino in nemščino, za biologijo pa je bilo potrebno nekoliko več dela, saj si je treba zapomniti več podatkov,« je razložila Urška in dodala, da so bili zanjo najtežji ustni izpiti, pri katerih koncentracija že malo popusti. Tudi Sara je priznala, da se za izpite iz angleškega jezika in matematike ni skoraj nič pripravljala, saj so že sproti veliko ponavljali. »Skoraj največ sem se učila slovenščino za ustni del, saj zajema pregled celotne književnosti. Pri ostalih pa velja neka logika in si kar zapomniš.« Ana je ob tem pohvalila tudi trud njihovih profesorjev, kar jim je precej olajšalo priprave na maturo. »Brez dobre podlage, ki smo jo dobili v šoli, zagotovo ne bi bili tako uspešni,« je prepričana, kar po njenem dokazujejo dobri rezultati, ki so jih dijaki Gimnazije Kranj dosegli na maturi. Maturo jih je namreč uspešno opravilo kar 99,5 odstotka.

In tudi letos je bilo tako kot vedno zadnja leta med najuspešnejšimi maturanti precej več deklet kot fantov, saj sta vseh 34 možnih točk zbrala le dva fanta. Ana Kalamutova razlog za to vidi v tem, da je v gimnazijske programe že na splošno vpisanih manj fantov. Obenem so dekleta po njenem bolj pridna in delavna. S tem se je strinjala tudi Sara Ručigaj. »Fantje so ponavadi zelo dobri na enem oziroma nekaj področjih, ki jih res zanimajo, za druge pa se jim ne ljubi dodatno potruditi. Na raznih tekmovanjih iz znanja je namreč ponavadi obratno, udeleži se jih več fantov kot deklet. Dekleta pa se znamo potruditi pri vsem.«