Člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo so pred kratkim uredili okolico Muzeja osamosvojitve v kranjski vojašnici.

Želijo si več obiskovalcev

Člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kranj so v Vojašnici Petra Petriča urejali okolico Muzeja osamosvojitve, v katerem si želijo zlasti več mladih obiskovalcev.

Kranj – Ob vhodu v kranjsko vojašnico so pred dobrimi tremi leti odprli Muzej osamosvojitve, ki so ga nato lani še dopolnili. Da bi bil muzej čim zanimivejši za obiskovalce in da bi bila njegova okolica urejena, v Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo (OZVVS) Kranj skrbijo sami, zato so se pred dnevi zbrali na delovni akciji, s katero so uredili stavbo in okolico muzeja.

»Muzej smo odprli mala leta 2016, istočasno pa smo dobili v upravljanje oba objekta, kjer imamo prostore. V levi stavbi na vhodu v vojašnico so upravni prostori OZVVS Kranj, Društva upokojencev sekcije Ministrstva za obrambo Gorenjske in Zveze slovenskih časnikov. Prav tako ima v stavbi prostore Društvo Bilečanci Slovenija. V desni stavbi je muzej, v njem pa je stalna razstava Teritorialne obrambe od nastanka leta 1968 do vključno osamosvojitvene vojne. Drugi del razstave je namenjen razvoju Teritorialne obrambe do zaključka in predstavlja petdeset let dela. Odprtje je bilo lani, ob jubileju,« pravi predsednik OZVVS Kranj Anton Rešek, ki se je skupaj z drugimi člani nedavno lotil urejanja okolice stavb. »Želimo si urejeno okolico, prav tako pa je naša naloga, da skrbimo za to, kar nam je bilo zaupano v upravljanje. Zavedamo se, da muzej ni namenjen zgolj nam, veteranom, ampak naj bi ga obiskovali zlasti osnovnošolci, srednješolci pa tudi vsi, ki jih zanima naša polpretekla zgodovina. Ta žal pri mnogih zgublja pomen. Mi želimo s prikazom svojih aktivnosti dokazovati, da je bila Teritorialna obramba močna oborožena sila, sestavljena iz dobrih fantov in namenjena za obrambo naših krajev,« je tudi povedal predsednik Rešek in poudaril, da si želi, da večjega obiska muzeja. »Želimo tudi, da bi zlasti šolarji večkrat obiskovali naš muzej in da bi se z njimi tudi sicer pogosteje srečevali. Na žalost so poskusi, da bi jim prikazali našo zgodovino, v preteklih letih propadli,« še dodaja Anton Rešek.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / ponedeljek, 2. oktober 2006 / 06:00

Kako pripravimo vrt za zimo

Izteka se lepa, sončna in tudi topla jesen. Malokdo je pričakoval, da bo poletje tako podaljšalo tople dni v september in tudi oktober je prinesel še veliko sončnih dni, zato so vrtičkar...

Objavljeno na isti dan


Kranjska Gora / nedelja, 30. april 2017 / 18:23

Slovesnost ob odkritju spominske plošče

Rateče – V petek so v Ratečah pripravili slovesnost, na kateri so odkrili spominsko ploščo na družinski hiši zakoncev Gorazda in Milane Koblar, kjer je bilo v letih 1990–1991 tajno skladišče orožja...

Zanimivosti / nedelja, 30. april 2017 / 18:23

Stražar

Hov hov, hov hov, hooov, hov se je oni dan oglašal štirinožec z balkona hiše zgoraj nad Jelenovim klancem v Kranju. Se je jezil nad kolono vozil, ki se ob prometni končnici vije v mesto, je mogoče...

Železniki / nedelja, 30. april 2017 / 18:19

Železniki v projektu manjših domov za starejše

Železniki – Po sklepu občinskega sveta je Občina Železniki pristopila k projektu Sistem grozd, ki temelji na ideji manjših domov, gerontoloških centrov v lokalni skupnosti s kapaciteto do 60 mest s...

GG Plus / nedelja, 30. april 2017 / 18:18

Kranjska čbelica in črkarska pravda

Dne 30. aprila 1830 je izšel prvi zvezek Kranjske čbelice, ki je bila prvi slovenski pesniški almanah, namenjen izobražencem in meščanom. Z zamislijo zanjo se je lotil skrip­tor (knjižničar) licejs...

Radovljica / nedelja, 30. april 2017 / 18:15

Seawayevo premoženje so prodali

Prostore na Zgoši in na Bledu je skupaj s stroji in štirimi kalupi za izdelovanje bark za 5,2 milijona evrov kupil ruski poslovnež Vladimir Zinčenko, ki je že pred dobrim letom in pol uspešno zagnal p...