Poskus z različnimi sortami

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 14. oktober 2019 / 17:18

Na njivi Francija Fona na Zgornjem Brniku je bilo v poskusnem nasadu deset Agrosaatovih sort koruze za silažo in petnajst sort koruze za zrnje.

Zgornji Brnik – Podjetje RWA Slovenija - Agrosaat, oddelek za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj in Kmetijska zadruga Cerklje so prejšnji četrtek na njivi Francija Fona na Zgornjem Brniku predstavili poskus s koruznimi hibridi za silažo in zrnje Agrosaat ter izbor Agrosaatovih ozimnih žit za letošnjo jesensko setev. Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v kranjskem zavodu, je predstavila letošnje pogoje za pridelovanje koruze, pri tem pa je poudarila, da je bil letos napad koruznega hrošča zaradi hladnega majskega vremena, ki je omejil njegovo razmnoževanje, bistveno manjši kot pretekla leta, je pa vroč junij vplival na močnejši napad koruzne vešče. Ker so na nekaterih kmetijah posejali koruzo šele v prvih dneh junija, so bolj pozne sorte dozorele kasneje, tako da so ponekod silirali koruzo mesec kasneje kot lani. Po besedah Jožeta Mohorja iz podjetja RWA Slovenija - Agrosaat je najboljši čas za spravilo silaže tedaj, ko je v rastlini od 30 do 35 odstotkov suhe snovi, sicer pa delež sušine od 32 do 35 odstotkov zagotavlja pridelovalcem največje spravilo energije za živali.

Podjetje RWA Slovenija - Agrosaat je predstavilo poskus z Agrosaatovimi koruznimi hibridi, med njimi jih je bilo deset za silažo in petnajst za zrnje. Pri hibridih za silažo so dali poudarek hibridom, ki zagotavljajo večjo prebavljivost silaže, in novim sortam. V poskusu koruznih hibridov za zrnje so bili novi in standardni hibridi, od najzgodnejših (FAO 220) do najpoznejših (FAO 390), ki jih je še priporočljivo sejati na Gorenjskem. »Pri koruzi za zrnje si želimo čim večji pridelek zdravega zrnja s čim manj vlage,« je dejal Jože Mohar, ki je udeležence seznanil tudi z Agrosaatovimi ozimnimi žiti, še zlasti z novostjo v ponudbi – ozimnim dvorednim ječmenom Valerie in ozimnim ovsom Eagle. Kar zadeva setev ozimnih žit, je Marija Kalan opozorila pridelovalce, da naj za setev dobro pripravijo tla in da naj zlasti pri setvi ječmena in tritikale ne zamujajo z rokom. Optimalni rok za setev je do 15. oktobra, setev pa se lahko zavleče največ do 25. oktobra. Na zakisana tla je bolje posejati tritikalo kot ječmen, sicer pa je apnenje nujen ukrep za izboljšanje tal predvsem za ječmen in metuljnice (lucerno). Bolj kot apnenje z uporabo žganega apna je priporočljivo apnenje z naravnim mletim apnencem, ki ne vpliva samo na razkisanje tal, ampak vpliva tudi na strukturo tal, preprečuje nastajanje skorje in izboljšuje mikrobiološko življenje v tleh.