Dane Zajc, V belo, Zbrane pesmi, 2008

Dvestota beletrinka: Dane Zajc

V prestižni knjižni zbirki Beletrina, ki jo izdaja Študentska založba in ureja Mitja Čander, je izšel že 200. naslov: V belo, zbrane pesmi Daneta Zajca, vse njegove pesmi na več kot sedemsto straneh ...

Sam ali v neponovljivem duetu z igralcem Janezom Škofom in njegovo frajtonarico je Zajc uročil poslušalce že s prvimi verzi, izgovorjenimi v jeziku, katerega poslušalci v Salzburgu, Berlinu, Parizu ali Stockholmu niso govorili.

Človeku je dostikrat žal, ker nečesa ne stori še pravočasno. Taka je tudi moja osebna skušnja s pesnikom Danetom Zajcem. Zanj sem sicer ves čas vedel, nisem pa se zavedal njegove veličine. Na policah Trubarjevega antikvariata so vrsto let ponujali njegovo (dotlej) zbrano delo v petih knjigah po smešno nizki ceni; zdaj jih ni niti za visoko. Dobrih sedem let je že, kar smo žirovski kulturniki 26. aprila 2001 priredili poseben večer: nanj smo povabili Uršulo Ramoveš, pevko »poljanskega bluza« in njenega moža, pesnika Janeza Ramoveša; onadva pa sta s seboj pripeljala še igralca Janeza Škofa in – pesnika Daneta Zajca. Po enkratnem in nepozabnem večeru v osnovni šoli smo goste povabili v bližnjo gostilno, z njimi še malo posedeli in se pogovorili, nekaj pojedli in popili. Pesnik je sedel in v glavnem molčal, meni pa je še danes žal, da ga nisem kaj več vprašal. Zdaj, ko berem odlični spremni esej Aleša Štegra (Vrata v belo), vidim, da dosti drugače tudi ni moglo biti. Zajc je s svojim molkom spravil v zadrego marsikoga, ki je bil z njim v družbi. »Kar pa ni bilo potrebno, saj se veliki molčavec molka ni nikoli bal.« »Veliki molčavec« torej in še večji pesnik. Nedavno sem na Glasovi preji v Trzinu vprašal pisatelja Toneta Peršaka, ali imamo Slovenci avtorje, ki bi bili vredni Nobelove nagrade za literaturo; odgovor je bil prepričani da, imamo in imeli smo jih, Dane Zajc je bil gotovo med njimi. Škoda je le, da je ni tudi dejansko dobil. Ko ga berem, čutim, da je to poezija, vredna najvišjega priznanja.

Zajčeve pesmi so tudi izjemno zvočne. Zato jih je treba brati naglas, ali poslušati, kako jih izgovarja avtor sam ali pa jih poje Janez Škof. To omogoča zgoščenka s posnetki obeh, ki je sestavni del knjige. Šteger ugotavlja, kar sem v žirovski šoli sam doživel: poezijo kot urok. »To se mi je potrdilo na vrstah nastopov, katerim sem imel priložnost prisostvovati. Sam ali v neponovljivem duetu z igralcem Janezom Škofom in njegovo frajtonarico je Zajc uročil poslušalce že s prvimi verzi, izgovorjenimi v jeziku, katerega poslušalci v Salzburgu, Berlinu, Parizu ali Stockholmu niso govorili. Zajc je v zvočnosti nekaterih pesmi in v njihovi interpretaciji prišel do robov zaumnosti jezika …« Tako je po svoje potrdil tudi trditev, ki jo je veliki T. S. Eliot zapisal o božanskem Danteju: da lahko izvirna poezija komunicira s publiko, še preden je razumljena (»Genuine poetry can communicate before it is understood.«) Berimo in poslušajmo torej papeža Zajca in njegovega Škofa.

Sreča samota

sreča samota drugo samoto

in reče samota drugi samoti

pojdi na moj dom samotni samota

in druga samota vstopi v dom samotni

in prva samota vstopi v drugo samoto

sta dve samoti ena v drugi

sta dve samoti zlepljeni v samoto

in reče ena samota drugi samoti

si mi dala vse kar si imela samota

zdaj se bom odlepila zdaj bom sama samota

počakaj ji reče druga samota

počakaj preden postaneš sama samota

in se uleže nanjo prva samota

se uleže kot da se še ni nikoli ulegla nanjo

jo stisne samota v objem iz plamenčkov

iz plavih plamenčkov kot da gori samota

jo stisne jo valja zažiga pod sabo

zdaj pa le pojdi ji reče le bodi lastna samota

le pojdi le bodi govorí pepelu pod sabo

pepelu ki več ne odgovarja in ne vzdihuje

saj pepel ni samoten

pepel je ubita samota

Iz zbirke Dol dol, Nova revija, Ljubljana 1998

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Rekreacija / torek, 9. maj 2023 / 15:16

Vilinska pravljica

Mala (1058 m n. m.) in Velika Panoga (1064 m n. m.) – Verjetno bo marsikomu zvenelo kot pravljica, če rečemo, da poleg običajnega snovnega sveta, ki ga poznamo, obstaja tudi vzporedni svet, kjer živij...

Objavljeno na isti dan


Železniki / nedelja, 9. januar 2022 / 15:46

Naš odpor je bil globoko smiseln

Na današnji opoldanski svečanosti pri spomeniku v Dražgošah so počastili 80. obletnico boja Cankarjevega bataljona z Nemci in kasnejšega nemškega zločina nad vasjo in vaščani. V boju je padlo 9 partiz...

Kronika / nedelja, 9. januar 2022 / 13:12

Tovornjakar obtičal na zasneženi cesti

Kranjska Gora – Kranjskogorski policisti so v sredo obravnavali voznika tovornega vozila, ki je zaradi slabih razmer obstal na cesti na Vršič. Prelaz Vršič je sicer zaprt. Na razmere in zaporo so v...

Gospodarstvo / nedelja, 9. januar 2022 / 13:12

Manjša brezposelnost

Kranj – Ugodni trendi na področju zaposlovanja in gibanja brezposelnosti, ki so zaznamovali minulo leto, so se nadaljevali tudi ob koncu leta, saj decembra ni bilo večjega porasta brezposelnosti, k...

Žiri / nedelja, 9. januar 2022 / 13:11

Občinski prostorski načrt v javni obravnavi

Žiri – Na spletni strani Občine Žiri je javno razgrnjen osnutek sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta. Javnost ima do konca januarja možnost podati pripombe na gradivo, in sicer jih...

Šport / nedelja, 9. januar 2022 / 13:09

Rokometašice Save napredujejo

V Rokometnem klubu Sava Kranj so ponosni, da njihova dekleta nastopajo v prvi državni ligi za članice. Čeprav letos igrajo v slabši, zeleni skupini, pa hitro napredujejo.