Dane Zajc, V belo, Zbrane pesmi, 2008

Dvestota beletrinka: Dane Zajc

V prestižni knjižni zbirki Beletrina, ki jo izdaja Študentska založba in ureja Mitja Čander, je izšel že 200. naslov: V belo, zbrane pesmi Daneta Zajca, vse njegove pesmi na več kot sedemsto straneh ...

Sam ali v neponovljivem duetu z igralcem Janezom Škofom in njegovo frajtonarico je Zajc uročil poslušalce že s prvimi verzi, izgovorjenimi v jeziku, katerega poslušalci v Salzburgu, Berlinu, Parizu ali Stockholmu niso govorili.

Človeku je dostikrat žal, ker nečesa ne stori še pravočasno. Taka je tudi moja osebna skušnja s pesnikom Danetom Zajcem. Zanj sem sicer ves čas vedel, nisem pa se zavedal njegove veličine. Na policah Trubarjevega antikvariata so vrsto let ponujali njegovo (dotlej) zbrano delo v petih knjigah po smešno nizki ceni; zdaj jih ni niti za visoko. Dobrih sedem let je že, kar smo žirovski kulturniki 26. aprila 2001 priredili poseben večer: nanj smo povabili Uršulo Ramoveš, pevko »poljanskega bluza« in njenega moža, pesnika Janeza Ramoveša; onadva pa sta s seboj pripeljala še igralca Janeza Škofa in – pesnika Daneta Zajca. Po enkratnem in nepozabnem večeru v osnovni šoli smo goste povabili v bližnjo gostilno, z njimi še malo posedeli in se pogovorili, nekaj pojedli in popili. Pesnik je sedel in v glavnem molčal, meni pa je še danes žal, da ga nisem kaj več vprašal. Zdaj, ko berem odlični spremni esej Aleša Štegra (Vrata v belo), vidim, da dosti drugače tudi ni moglo biti. Zajc je s svojim molkom spravil v zadrego marsikoga, ki je bil z njim v družbi. »Kar pa ni bilo potrebno, saj se veliki molčavec molka ni nikoli bal.« »Veliki molčavec« torej in še večji pesnik. Nedavno sem na Glasovi preji v Trzinu vprašal pisatelja Toneta Peršaka, ali imamo Slovenci avtorje, ki bi bili vredni Nobelove nagrade za literaturo; odgovor je bil prepričani da, imamo in imeli smo jih, Dane Zajc je bil gotovo med njimi. Škoda je le, da je ni tudi dejansko dobil. Ko ga berem, čutim, da je to poezija, vredna najvišjega priznanja.

Zajčeve pesmi so tudi izjemno zvočne. Zato jih je treba brati naglas, ali poslušati, kako jih izgovarja avtor sam ali pa jih poje Janez Škof. To omogoča zgoščenka s posnetki obeh, ki je sestavni del knjige. Šteger ugotavlja, kar sem v žirovski šoli sam doživel: poezijo kot urok. »To se mi je potrdilo na vrstah nastopov, katerim sem imel priložnost prisostvovati. Sam ali v neponovljivem duetu z igralcem Janezom Škofom in njegovo frajtonarico je Zajc uročil poslušalce že s prvimi verzi, izgovorjenimi v jeziku, katerega poslušalci v Salzburgu, Berlinu, Parizu ali Stockholmu niso govorili. Zajc je v zvočnosti nekaterih pesmi in v njihovi interpretaciji prišel do robov zaumnosti jezika …« Tako je po svoje potrdil tudi trditev, ki jo je veliki T. S. Eliot zapisal o božanskem Danteju: da lahko izvirna poezija komunicira s publiko, še preden je razumljena (»Genuine poetry can communicate before it is understood.«) Berimo in poslušajmo torej papeža Zajca in njegovega Škofa.

Sreča samota

sreča samota drugo samoto

in reče samota drugi samoti

pojdi na moj dom samotni samota

in druga samota vstopi v dom samotni

in prva samota vstopi v drugo samoto

sta dve samoti ena v drugi

sta dve samoti zlepljeni v samoto

in reče ena samota drugi samoti

si mi dala vse kar si imela samota

zdaj se bom odlepila zdaj bom sama samota

počakaj ji reče druga samota

počakaj preden postaneš sama samota

in se uleže nanjo prva samota

se uleže kot da se še ni nikoli ulegla nanjo

jo stisne samota v objem iz plamenčkov

iz plavih plamenčkov kot da gori samota

jo stisne jo valja zažiga pod sabo

zdaj pa le pojdi ji reče le bodi lastna samota

le pojdi le bodi govorí pepelu pod sabo

pepelu ki več ne odgovarja in ne vzdihuje

saj pepel ni samoten

pepel je ubita samota

Iz zbirke Dol dol, Nova revija, Ljubljana 1998

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / nedelja, 17. november 2019 / 14:36

Starki na drevesu

Ko je Astrid Ericsson Lindgren (1907–2002) ob 80-letnici svoje prijateljice in sodelavke Else Olenius kot za stavo leta 1976 s slavljenko skupaj zlezla na drevo, se je muzalo vse švedsko televizijs...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / / 07:00

Qlandio bodo odprli 22. novembra

Kranj - Nakupovalni center Qlandia v Kranju, ki ga gradijo na lokaciji med naseljem Planina-jug in vzhodno obvoznico, bodo za obiskovalce odprli v četrtek, 22. novembra. Na 20.50...

Kranj / / 07:00

V nedeljo na volitve in referendum(a)

Martinova nedelja bo spet volilna. Med kandidatoma Lojzetom Peterletom in Danilom Türkom bomo izbirali prihodnjega predsednika države, čaka pa nas tudi referendumska odločitev, Kranjčane celo dve.

Gospodarstvo / / 07:00

Novo vodstvo v LTH

Poslovni časnik Finance je danes objavil vest o tem, da so v Loških tovarnah hladilnikov - LTH v ponedeljek zamenjali vodstvo.

Gospodarstvo / / 07:00

Dobili 188 novih mojstrov in mojstric

Ljubljana - V torek je Obrtna zbornica Slovenije v Cankarjevem domu pripravlja slovesno podelitev mojstrskih diplom že sedmi generaciji. Prejelo jih bo 188 mojstric in mojstrov....

Gospodarstvo / / 07:00

Sprememba v vodstvu agencije

Ljubljana - Vlada je na zadnji oktobrski seji na predlog ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztoka Jarca razrešila generalnega direktorja agencije za kmetijske...