Okoljevarstveni tehniki (ekologi) pri laboratorijskih vajah v šoli (Foto: Tina Dokl)

Za vse, ki imajo radi naravo

Okoljevarstveniki se večinoma posvečajo analizi odpadnih voda, skrbi za zrak, povezanosti živega in neživega, pomenu ločevanja in predelave odpadkov.

Škofja Loka - »Vedno me je zanimalo delo v naravi, zavedam se težav v okolju, dodatno pa me je k temu poklicu pritegnil prijatelj, ki se je leto prej vpisal v isti program in mi opisal, kaj delajo,« o izobraževanju za okoljevarstvenega tehnika pravi Tine Sušnik iz drugega letnika Srednje šole za lesarstvo Škofja Loka. Drugošolce smo zmotili na laboratorijskih vajah, kjer so ugotavljali vsebnost bakra v raztopini vode.

 

Urška Bevk nam je povedala, da je o programu okoljevarstvenika (ekologa) slišala že pred vpisom: »Vsak dan spoznavamo nekaj novega, veliko smo lahko v naravi, hkrati pa pridobivamo uporabna znanja.« Na vprašanje, kaj bi radi počeli v poklicnem življenju, pa Rok Kovačič, eden od devetih okoljevarstvenikov v drugem letniku, pravi, da ga zanimajo predvsem analize: »V proizvodnjah potrebujejo takšne storitve, saj se morajo skoraj vsi ukvarjati z odpadnimi vodami. Zato je naš poklic vse bolj iskan.«

 

Danes se na lesarski šoli v Škofji Loki izobražuje devetnajst okoljevarstvenih tehnikov, letos bodo maturirali prvi trije maturanti. Čeprav gre za perspektiven poklic z veliko možnostjo zaposlitve, velikega zanimanja ni, ugotavlja Martin Pivk, direktor Šolskega centra Škofja Loka: »V tem poklicu se lahko najdejo vsi, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z našim okoljem in so pripravljeni konkretno ukrepati.« Program okoljevarstvenega tehnika je štiriletni program srednjega strokovnega izobraževanja, pri katerem so strokovni predmeti naravnani na varstvo okolja, saj se ukvarjajo že z onesnaženim okoljem.

 

»Naše dijake poleg splošnih izobraževalnih predmetov učimo drugega tujega jezika, spoznavamo analizne tehnike in monitoring, varstvo naravnih vrednost in industrijske tehnologije, spoznavamo zakonodajo z okoljevarstvenega področja,« program razloži svetovalna delavka Marta Jenko. Letošnji maturanti, ki so znanja večinoma že pridobili, so si za praktičen del mature izbrali zanimive teme: Vpliv prečiščene sive vode na rast rastlin, Onesnaženost Tržiške Bistrice od izvira do izliva in Primerjava čistosti Poljanske in Selške Sore.

 

Vanja Gačnik, profesorica okoljevarstvenih predmetov, pravi, da se večinoma posvečajo analizi odpadnih voda, skrbi za zrak, povezanosti živega in neživega, pomenu ločevanja in predelave odpadkov: »Izvajamo tudi veliko praktičnih vaj, tako v šoli kot na terenu. Dijaki opravljajo prakso v podjetjih, iz njih dobivamo pozitivne odzive. Nekateri upoštevajo tudi nasvete naših dijakov, žal pa marsikje nimajo interesa za sodelovanje z nami.« In možnost zaposlitve? V komunalnih dejavnostih, podjetjih s čistilnimi napravami, pri ekoloških projektih, laboratorijih gradbenih podjetij, pri skladiščenju in ločevanju odpadkov, kmetijstvu, hotelih, … Ko vprašamo, ali se bodo udeležili akcije Očistimo Slovenijo, Tine Sušnik izstreli: »Definitivno.« To kaže, da se nekateri rodijo z občutkom za okolje, v Srednji šoli za lesarstvo jim dodajo še znanje.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Nevihta sladkih rož

Pa smo jo dobili: antologijo slovenske poezije 20. stoletja, 372 pesmi 103 avtorjev na 650 straneh. Nevihta sladkih rož je naslov te imenitne knjige, pesmi je izbral in uredil Peter Kolšek, izdala Štu...

Objavljeno na isti dan


Slovenija / sobota, 4. avgust 2018 / 16:00

Levica ne gre v Šarčevo koalicijo

Za polno sodelovanje v koaliciji s petimi strankami se Levica ni odločila, bi pa v njej projektno sodelovala.

GG Plus / sobota, 4. avgust 2018 / 16:00

Franc Dolenc – lastnik Brda in Preddvora

Ko iz Kranja pogledate na gore od Krvavca proti Storžiču, se oko skoraj mora ustaviti na osamelem gozdu na pobočju sicer gole Zaplate – Hudičevem borštu. Kako je nastal, pripoveduje pripovedka. Za...

Gorenjska / sobota, 4. avgust 2018 / 15:56

Zvonjenje za mir

Ljubljana – Ob letošnjem evropskem letu kulturne dediščine, ki je razglašeno na podlagi sklepa Evropskega parlamenta in Sveta, so predstavniki evropskih institucij podprli predlog Nemškega nacional...

Razvedrilo / sobota, 4. avgust 2018 / 15:56

Digitalni radio je radio kot vsak drug

Če vam Samo Glavan ni znan, vam je Dušan Uršič zagotovo, in če poznate zadnjega, poznate tudi prvega – gre za isto osebo namreč. Glasbenik, avtor, in ustanovitelj ene prvih zasebnih radijskih postaj v...

Kultura / sobota, 4. avgust 2018 / 14:31

Džezovske zgodbe in sodobna Poljska

Najnovejši prevodni deli Cankarjeve založbe imata naslov Temno, skoraj noč in But Beautiful. Popeljeta nas v sodobno Poljsko in v čase, ko so igrali veliki džezisti 20. stoletja.