Jezersko in mirovna pogodba

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / nedelja, 8. september 2019 / 12:58

Na dan 10. september 1919 je bila v kraju Saint-Germain-en-Laye na obrobju Pariza podpisana mirovna pogodba, ki je po koncu prve svetovne vojne določala mirovne pogoje med zmagovalnimi zavezniškimi silami na eni in poraženima Avstrijo in Nemčijo na drugi strani. Začrtala je tudi meje med novonastalimi državami, med katerimi je bila tudi Kraljevina Slovencev, Hrvatov in Srbov (SHS), ki sta ji pripadla Mežiška dolina in območje današnje občine Jezersko.

Datum podpisa senžermenske mirovne pogodbe je občina Jezersko določila za nov občinski praznik. Prvič je po novem praznovala lani, letošnja slovesnost ob prazniku bo ravno danes, ko bodo v dvorani Korotan pod naslovom Meja za mir zaznamovali stoto obletnico podpisa mirovne pogodbe. Ta je Jezersko izvzela z območja, kjer je bil pozneje izveden koroški plebiscit, in ga prisodila takrat novonastali državi SHS, s čimer je omogočila Jezerskemu stopiti na pot, ki je skozi leta privedla do Jezerskega kot samostojne občine v Republiki Sloveniji. Tako je zapisano v odloku, ki so ga potrdili ob koncu leta 2017. Takratni priključitvi Jezerskega matičnemu narodu pripisujejo velik pomen, češ da ravno po zaslugi tega dejanja danes na Jezerskem govorijo slovensko.

V letu 2017 je domačinka Anja Karničar pripravila referat z naslovom 10. september 1919 in občina Jezersko, v katerem pojasnjuje pomen podpisa senžermenske mirovne pogodbe po koncu prve svetovne vojne. »S podpisom mirovne pogodbe 10. septembra 1919 je Avstrija med drugim prevzela del sokrivde za začetek prve svetovne vojne in z njo povezano plačevanje odškodnine antantnim silam, priznala je novoustanovljene države, ki so nastale na ozemlju nekdanje avstro-ogrske monarhije (tudi Kraljevino SHS, v katero je bil vključen pretežen del slovenskega narodnostnega ozemlja), omejiti je morala vojaške sile ... Za Jezersko pa je najpomembneje, da je senžermenska pogodba dokončno določila avstrijske meje. Jezersko in Mežiška dolina sta bili po pogodbi edini izjemi, ki sta neposredno pripadli Kraljevini SHS, medtem ko se je ostala Koroška o svoji prihodnosti bodisi v Kraljevini SHS bodisi v Republiki Avstriji odločala na plebiscitu 10. oktobra 1920. S tem dnem je bil končan vojaški in (razen v plebiscitnih conah A in B) politični boj za severno mejo nove države, v kateri je zaživel pretežni del Slovencev – meje, ki je povsem enaka leta 1991 postala tudi meja Republike Slovenije,« je zapisala avtorica.

Deseti september 1919 je tako dan, ki je Jezerskemu omogočil združitev z državo, v kateri je živel dobršen del slovenskega naroda, kjer je slovenska narodna vlada (vsaj v času podpisa pogodbe) imela avtonomijo v upravljanju notranjih zadev, kjer so bili uradi in šole vse do univerze v slovenskem jeziku. Jezerjanom in Jezerjankam je bila sicer prihranjena pravica do odločanja o tem, v kateri državi želijo živeti. Anja Karničar zapiše, da je šlo za dvomljivo pravico, saj bi tistih nekaj sto dodatnih glasov, tudi če bi bili vsi za SHS (kar ni samo po sebi umevno: več kot 12000 koroških Slovencev in Slovenk je glasovalo za Avstrijo), ne spremenilo plebiscitnega izida. »Desetega septembra 1919 smo stopili na pot, ki nas je dobre tri četrt stoletja kasneje privedla do tega, da imamo Jezerjani in Jezerjanke svojo občino in da smo ob tem državljani in državljanke suverene in demokratične Republike Slovenije,« poudarjajo na Jezerskem, kjer se bodo drevi ob občinskem prazniku poklonili stoti obletnici senžermenske mirovne pogodbe.