Po zaslugi mirovne pogodbe iz leta 1919 danes na Jezerskem lahko doni slovenska pesem. Na sliki Cerkveni pevski zbor Jezersko na nastopu leta 2017. / Foto: Tina Dokl

Jezersko in mirovna pogodba

Na dan 10. september 1919 je bila v kraju Saint-Germain-en-Laye na obrobju Pariza podpisana mirovna pogodba, ki je po koncu prve svetovne vojne določala mirovne pogoje med zmagovalnimi zavezniškimi silami na eni in poraženima Avstrijo in Nemčijo na drugi strani. Začrtala je tudi meje med novonastalimi državami, med katerimi je bila tudi Kraljevina Slovencev, Hrvatov in Srbov (SHS), ki sta ji pripadla Mežiška dolina in območje današnje občine Jezersko.

Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku bo danes ob 18. uri v dvorani Korotan. Jutri, 7. septembra, se bo praznično dogajanje nadaljevalo z Dnevom zdravja in športa. Od 12. ure naprej bodo promocija zdravstvenih programov SVIT, DORA in ZORA, testiranje telesne pripravljenosti (preizkus hoje na dva kilometra), merjenje krvnega tlaka, kros za otroke in odrasle, teniški turnir, turnir v namiznem tenisu, turnir v nogometu in odbojki. Pripravljajo jezersko tržnico s ponudbo lokalnih produktov, predstavili se bosta tudi Mestna knjižnica Kranj in Podružnična šola Jezersko.

Datum podpisa senžermenske mirovne pogodbe je občina Jezersko določila za nov občinski praznik. Prvič je po novem praznovala lani, letošnja slovesnost ob prazniku bo ravno danes, ko bodo v dvorani Korotan pod naslovom Meja za mir zaznamovali stoto obletnico podpisa mirovne pogodbe. Ta je Jezersko izvzela z območja, kjer je bil pozneje izveden koroški plebiscit, in ga prisodila takrat novonastali državi SHS, s čimer je omogočila Jezerskemu stopiti na pot, ki je skozi leta privedla do Jezerskega kot samostojne občine v Republiki Sloveniji. Tako je zapisano v odloku, ki so ga potrdili ob koncu leta 2017. Takratni priključitvi Jezerskega matičnemu narodu pripisujejo velik pomen, češ da ravno po zaslugi tega dejanja danes na Jezerskem govorijo slovensko.

V letu 2017 je domačinka Anja Karničar pripravila referat z naslovom 10. september 1919 in občina Jezersko, v katerem pojasnjuje pomen podpisa senžermenske mirovne pogodbe po koncu prve svetovne vojne. »S podpisom mirovne pogodbe 10. septembra 1919 je Avstrija med drugim prevzela del sokrivde za začetek prve svetovne vojne in z njo povezano plačevanje odškodnine antantnim silam, priznala je novoustanovljene države, ki so nastale na ozemlju nekdanje avstro-ogrske monarhije (tudi Kraljevino SHS, v katero je bil vključen pretežen del slovenskega narodnostnega ozemlja), omejiti je morala vojaške sile ... Za Jezersko pa je najpomembneje, da je senžermenska pogodba dokončno določila avstrijske meje. Jezersko in Mežiška dolina sta bili po pogodbi edini izjemi, ki sta neposredno pripadli Kraljevini SHS, medtem ko se je ostala Koroška o svoji prihodnosti bodisi v Kraljevini SHS bodisi v Republiki Avstriji odločala na plebiscitu 10. oktobra 1920. S tem dnem je bil končan vojaški in (razen v plebiscitnih conah A in B) politični boj za severno mejo nove države, v kateri je zaživel pretežni del Slovencev – meje, ki je povsem enaka leta 1991 postala tudi meja Republike Slovenije,« je zapisala avtorica.

Deseti september 1919 je tako dan, ki je Jezerskemu omogočil združitev z državo, v kateri je živel dobršen del slovenskega naroda, kjer je slovenska narodna vlada (vsaj v času podpisa pogodbe) imela avtonomijo v upravljanju notranjih zadev, kjer so bili uradi in šole vse do univerze v slovenskem jeziku. Jezerjanom in Jezerjankam je bila sicer prihranjena pravica do odločanja o tem, v kateri državi želijo živeti. Anja Karničar zapiše, da je šlo za dvomljivo pravico, saj bi tistih nekaj sto dodatnih glasov, tudi če bi bili vsi za SHS (kar ni samo po sebi umevno: več kot 12000 koroških Slovencev in Slovenk je glasovalo za Avstrijo), ne spremenilo plebiscitnega izida. »Desetega septembra 1919 smo stopili na pot, ki nas je dobre tri četrt stoletja kasneje privedla do tega, da imamo Jezerjani in Jezerjanke svojo občino in da smo ob tem državljani in državljanke suverene in demokratične Republike Slovenije,« poudarjajo na Jezerskem, kjer se bodo drevi ob občinskem prazniku poklonili stoti obletnici senžermenske mirovne pogodbe.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / sreda, 11. julij 2012 / 07:00

Milan Zver na srečanju članstva

Na prizorišču Noči v Bitnjah je bilo v soboto dopoldne prvo vsegorenjsko srečanje članov SDS. Spregovoril jim je evropski poslanec in kandidat za predsednika države Milan Zver.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / petek, 17. april 2009 / 07:00

Mednarodni sejem Lov

Gornja Radgona - Na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni se bo danes, v petek, začel šesti mednarodni sejem Lov, na katerem bo 140 razstavljavcev iz petnajstih držav na 6.800 kvadrat...

Kranj / petek, 17. april 2009 / 07:00

Nadomestni prevoz na progi Ljubljana Kranj

Kranj - Zaradi vzdrževalnih del na železniški progi med postajama Ljubljana in Kranj bodo Slovenske železnice prihodnji dve soboti in nedelji organizirale nadomestni prevoz z avt...

Zanimivosti / petek, 17. april 2009 / 07:00

Prvi domači dvoriščni sejem

Bitnje - Pri Krajevni skupnosti Bitnje so se v organizaciji studia Oreh in KUD Bitnje odločili, da s pomočjo vaških društev pripravijo prvi dvoriščni sejem. Domačine so pozvali,...

Zanimivosti / petek, 17. april 2009 / 07:00

Francoski plesalci znova na obisku

Iz pobratenega La Ciotata ta konec tedna v Kranj prihaja skupina priznane plesno - baletne šole Troupe Muncipale de Ballet Ecole, ki je že dvakrat navdušila naše ljubitelje plesa.

Kultura / petek, 17. april 2009 / 07:00

Nasprotja našega okolja na fotografijah

Selo pri Žirovnici - Jutri, v soboto, ob 18. uri bodo v Fotogaleriji Jake Čopa v zdravstveni postaji na Selu pri Žirovnici odprli fotografsko razstavo Nasprotja našega okolja