Ustvarjalci: Slavko Avsenik ml., Alojz Stražar in Andreas Brandstätter

Lepo je biti muzikant

Poletno gledališče Studenec je konec tedna gostilo premiero in ponovitev drugega dela domače gledališke predstave Lepo je biti muzikant. Igro z glasbo Slavka in Vilka Avsenika je priredil in režiral Alojz Stražar, za zgodbo pa je ponovno poskrbel Andreas Brandstätter.

Drugi del je nadaljevanje prvega, a vseeno nova, samostojna komična zgodba, prepletena z melodijami bratov Avsenik, razloži režiser nove predstave Alojz Stražar, tudi predsednik Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, ki letos praznuje sedemdesetletnico delovanja.

Ko so lani na oder postavili igro s petjem Lepo je biti muzikant, še niso razmišljali o nadaljevanju – mogoče da bi nekoč v bližnji prihodnosti zgodba res dobila drugi del. In ko so se potem jeseni srečali ob kavi Slavko Avsenik mlajši, avstrijski pisec igre Andreas Brandstätter in Stražar, ki pa je že imel nekaj idej v zvezi s tem, v katero smer bi bilo dobro razmišljati pri nastajanju drugega dela, če se ga res lotijo, je Brandstätter postregel z izgotovljenim nadaljevanjem. Stražar je prišel do zaključka, da je najbolje, da vse skupaj takoj postavijo na oder, saj je stvar še sveža, ljudje pa zgodbo poznajo še od prej.

»Zgodba je primerna tako za mlade kot starejše,« meni Stražar. Doda še, da je kakšen lik nov, fantje iz prvega dela imajo v drugem vsak svoje podjetje; spoznamo Francoza, ki želi Karlovo gostilno nadgraditi s francosko kuhinjo; ansambel Fantov pet miruje, dokler ne prejmejo posebnega glasbenega povabila ...

Andreas Brandstätter, glavni »krivec« prve in druge gledališke igre s petjem in glasbo Lepo je biti muzikant, se z glasbo ukvarja že trideset let, Gorenjska ga sploh navdušuje, še zlasti melodije bratov Avsenik. Je član avstrijskega Dua Bergauf, kjer poje, igra bariton, bas in kitaro. Tudi v drugi del je spretno vpletel Avsenikove melodije. Že iz načina, kako je začrtal like in si zamislil predstavo kot celoto, lahko razberemo njegov spoštljivi odnos do velikanov slovenske narodno-zabavne glasbe.

»Skladbe, ki jih slišimo tokrat, so sicer znane, a morda ne tako pogosto izvajane,« še pove Stražar.

Drugi del predstave Lepo je biti muzikant je javni odrski krst doživel v petek zvečer na odru Poletnega gledališča Studenec v sklopu že 19. Kulturnega poletnega festivala Studenec. Ponovitev bo še kar nekaj, naslednja že v četrtek, 18. julija, zadnja pa v petek, 16. avgusta.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / torek, 23. junij 2009 / 07:00

V Kranju je enajst redarjev

Kranj - Na zadnji seji sveta Mestne občine Kranj je bil precej polemik deležen osnutek občinskega programa varnosti. Obsežen dokument je svetnikom predstavil vodja Medobčinskega...

Objavljeno na isti dan


Slovenija / petek, 14. december 2018 / 07:00

Ustavna obtožba čaka

V poslanskih skupinah SDS, NSi in SNS bodo še počakali z vložitvijo ustavne obtožbe premierja Marjana Šarca zaradi neuresničitve ustavne odločbe glede financiranja zasebnega šolstva.

Razvedrilo / petek, 14. december 2018 / 15:46

Ženski večer

V Elanovi prodajalni v Begunjah so pripravili poseben dogodek, namenjen nežnejšemu spolu; Helena Blagne pa je konec tedna razprodala ljubljansko Halo Tivoli.

Rekreacija / petek, 14. december 2018 / 15:41

Pogled v Sveto deželo

Stari tabor (603 n. m.) – Hrib s skromno višino pohodniku ponudi precej: v jesenskih dneh škrlatne barve čudovitega ruja, malce adrenalina pod vrhom, čudovit razgled ter pogled v Sveto deželo. Mi ne v...

Zanimivosti / petek, 14. december 2018 / 15:31

Polikarp Brolih - jubilant z Brezij

Frančiškanski pater Polikarp Brolih, rojen na Zgornji Beli v preddvorski občini, je bil star 95 let.

GG Plus / petek, 14. december 2018 / 15:06

Cankarjeve ženske: od matere Neže do nesojene žene Milene

Po eni strani soglašamo, da je Ivan Cankar ustvaril največji opus v zgodovini slovenske literature, tako po obsegu kot po dosegu. Po drugi pa ni ustvaril tistega, kar je prva naloga večine moških – ni...