Kmetijam državna zemljišča

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 15. julij 2019 / 20:19

V razpravi o spremembah kmetijske zemljiške politike je bilo največ pripomb na prednostni vrstni red pri nakupu kmetijskih zemljišč in na predlog, da bi velikim zakupnikom (podjetjem) postopno zmanjšali obseg zakupljenih državnih zemljišč in jih dali v zakup perspektivnim kmetijam.

Kranj – Ob koncu maja se je končala javna razprava o spremembah treh zakonov s področja kmetijske zemljiške politike – o kmetijskih zemljiščih, o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov in o dedovanju kmetijskih gospodarstev. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na predlagane spremembe zakonov prejelo 43 pripomb in pobud, ob tem pa je tudi samo organiziralo 22 javnih predstavitev. »Načrtujemo, da bomo zakonodajo pripravili do jeseni. Prav je, da si za tako velike spremembe vzamemo več časa in pripravimo predlog, ki bo kakovosten in usklajen z vsemi socialnimi partnerji in deležniki,« je ob koncu razprave dejala ministrica Aleksandra Pivec.

Pri nakupu zemljišč mejaš višje, sklad nižje

V razpravi je bilo največ pripomb glede predlaganega prednostnega vrstnega reda pri nakupu kmetijskih zemljišč z odobritvijo pravnega posla na upravni enoti (preko oglasne deske) ter o dobi zakupa in podaljševanju zakupnih razmerij za državna kmetijska zemljišča. Kar zadeva prednostni vrstni red pri nakupu kmetijskih zemljišč, je v razpravi prevladalo mnenje, da bi na drugem mestu moral biti kmet mejaš, zakupnik mejaš in zakupnik kmetijskega gospodarstva, sklad kmetijskih zemljišč pa bi prestavili na tretje ali četrto mesto. Mladi kmetje nasprotujejo tudi izenačitvi položaja fizičnih in pravnih oseb pri nakupu zemljišč, različna pa so tudi stališča glede prednostnih pogojev. Ministrstvo predlaga, da bi pri nakupu imela prednost kmetijska gospodarstva, ki upravljajo od šest do osemdeset hektarjev primerljivih kmetijskih površin, predlog kmetijsko gozdarske zbornice je od tri do osemdeset hektarjev, predlog mladih kmetov od šest do sto hektarjev. Pri zakupu državnih kmetijskih zemljišč bi morali na prvo mesto postaviti mejaša, mejaša zakupnika in zakupnika kmetijskega zemljišča.

Neenotni glede zakupa državnih zemljišč

Izrazito nasprotujoča so si mnenja glede dobe zakupa in zmanjševanja obsega zakupljenih državnih kmetijskih zemljišč. Po predlogu kmetijskega ministrstva bi zakupnikom, ki imajo v zakupu več kot sto hektarjev državnih zemljišč, po prvem desetletnem obdobju obseg zmanjšali za pet odstotkov, po drugem sedem, po tretjem in po vsakem nadaljnjem desetletnem obdobju pa za deset odstotkov. Gospodarska zbornica in velika kmetijska podjetja nasprotujejo vsakršnemu zmanjševanju obsega zakupljenih zem­ljišč, nevladne kmetijske organizacije pa predlagajo še bistveno večji obseg zmanjševanja kot ministrstvo – 30 odstotkov po poteku vsakega desetletnega obdobja oziroma po poteku zakupne pogodbe.

Kmetije bi pridobile 4100 hektarjev zemljišč

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so med potekom javne razprave naročili izdelavo analize o vplivih zmanjševanja zakupljenih državnih kmetijskih zemljišč na velike zakupnike in na stopnjo samooskrbe v Sloveniji. Analiza je pokazala, da bi v tridesetih letih prešlo s podjetij na kmetije 4100 hektarjev zemljišč, kar ob celotnem obsegu kmetijskih zemljišč v Sloveniji – 481 tisoč hektarjev – ne bi pomembno vplivalo na zmanjšanje skupne količine pridelane hrane v Sloveniji. Površina zemljišč, ki bi jo s tem pridobile kmetije, je po oceni ministrstva bistveno manjša, kot bi jo perspektivne družinske kmetije potrebovale za nadaljnji razvoj, vendar bi prispevala k njihovemu prestrukturiranju in zaokroževanju posesti. »Država s kmetijsko zemljo, ki jo ima v lasti, uresničuje tudi širše družbene cilje, ne le ekonomskih,« ugotavljajo na ministrstvu in dodajajo, da je pomembna tudi vloga družinskih kmetij pri ohranjanju poseljenosti, pestrosti kmetijske pridelave, vitalnosti podeželja ...