Dobrodošlica vodji pasijona

V soboto so v kapucinskem samostanu v Škofji Loki pripravili srečanje, na katerem so spoznali Jakoba Vrhovca, novo imenovanega vodjo Škofjeloškega pasijona 2021, in mu izrekli dobrodošlico.

Škofja Loka – Pasijonsko srečanje so začeli z jutranjo sveto mašo v cerkvi sv. Ane v samostanu. Nato so se zbrali v samostanki jedilnici, kjer so navzoče nagovorili predstojnik samostana brat Jožko Smukavec, koordinatorica za pasijon na Občini Škofja Loka Agata Pavlovec in vodja odbora za Škofjeloški pasijon in občinski svetnik Tomaž Paulus. Zbranim pasijoncem se je predstavil Jakob Vrhovec, ki je bil na seji občinskega sveta nedavno imenovan za vodjo projekta Škofjeloški pasijon 2021. Ogledali so si tudi film o zakulisju Škofjeloškega pasijona 2009, ki ga je posnel Marjan Cerar, in obudili spomine na takratno dogajanje. Gosta so odpeljali še na ogled »pasijonske krajine«, nekatere ključne točke, kjer se odvijajo prizori Škofjeloškega pasijona, med drugim tudi v pasijonski tabor v nekdanji vojašnici.

Jakob Vrhovec se je zahvalil za dobrodošlico in gostiteljem priznal svojo prvo skrb, kako bo vodil Škofjeloški pasijon 2021, saj je to srednjeveško igro doslej poznal zgolj kot gledalec. Vendar verjame v uspeh svoje naloge, ki jo bo izpeljal s sodelavci in blizu tisoč prostovoljci. S tem ima že izkušnje kot sodelavec projekta Stična mladih, zdaj pa se ukvarja z marketingom v športni organizaciji. Petnajst let je bil namreč aktiven tudi v judu. Sicer se je loškim pasijoncem predstavil kot veren človek, ki izvira iz župnije Ljubljana Šiška, kjer še vedno ministrira pri frančiškanih. Tudi Škofjeloški pasijon doumeva v tej luči: »Škofjeloškega pasijona ne razumem zgolj z njegovega kulturološkega vidika. Je sicer pomemben zgodovinski in antropološki dogodek, a je tudi verski. Brez pasijona ni naše vere.«

Verjame, da bodo naredili dober pasijon in gledalcem verodostojno predali močno sporočilo, ki ga nosi. Jakob Vrhovec je že začel z delom v pasijonski pisarni in se zakopal v fascikle iz preteklih let. Kot ekonomist je tudi ocenil, da se da projekt še nadgraditi, poleg tega pa želi, da bi se več naredilo tudi za prostovoljce. »Izhajam iz prostovoljske sfere, v projektu Stična mladih smo delali z okoli dvesto prostovoljci in menim, da se prostovoljcem še premalokrat reče hvala,« je dejal Vrhovec in se na vprašanje iz občinstva dotaknil tudi dileme o ravnovesju med komercialnih in duhovnim vidikom pasijona. »Potrebna sta oba temelja,« razmišlja Vrhovec. »Duhovni vidik je treba okrepiti, slednjič prav zaradi tega sodeluje toliko prostovoljcev. A pomembna je tudi komercialno-turistična plat. Tako širimo pasijon in od tako imamo od pasijona vsi več.« Pri Škofjeloškem pasijonu ga je navdihnilo troje: da sodeluje okoli tisoč prostovoljcev, da je del Unescove kulturne dediščine in sama širina projekta. »Zaradi tega sem se prijavil na razpis. Ko pa sem vse skupaj še malo temeljiteje preštudiral, sem dojel, da bi si to res želel delati,« je Jakob Vrhovec pojasnil Ločanom, ki so ga prisrčno sprejeli. Aleksander Igličar iz muzejskega društva mu je izročil nekaj izvodov Pasijonskih doneskov s posvetilom.