Otroštvo

Strokovnjaki si niso enotni, ali so prva leta, celo prvi meseci življenja ključni za naše življenje ali ne.

Začnimo pri biologiji. Nastal sem iz spolnih celic mame in očeta. Od spočetja dalje nosim v sebi pol mame in pol očeta. Zato sta to zame dva najbolj pomembna človeka na svetu. Nihče ju ne more nadomestiti. Lahko se celo trudim, da bi ju zanikal, jima ne priznal njunega pomena, vendar bom ob tem trpel. Kadar zanikam mamo ali nočem imeti stikov s svojim očetom, nasprotujem samemu sebi. Polovica mene je proti meni. In med menoj in mojimi starši se splete edinstvena in neponovljiva vez, ki je ni moč izbrisati. Ta vez ostane celo, če enega od svojih staršev nisem poznal – npr. zaradi nenadnega odhoda, smrti, nepriznanja očetovstva, oddaje otroka v rejo … Ta vez ostane v obliki večnega hrepenenja po svojem staršu, ki ga nikoli ni bilo. Otrok nikoli ne more doumeti, npr. zakaj ga je mama zapustila ali zakaj ob njem ni očeta, saj je bil ob spočetju navzoč. Želimo poudariti, da je že samo zaradi biološkega spočetja začetek življenja zelo pomemben. Zaznamuje nas za vedno. Z rastjo zarodka v trebuhu moje mame se začne vzpostavljati še dodatna biološka vez z njo. Dobesedno izrastemo iz njenega tkiva.

Danes nevroznanost (veda o možganih) ve, da so možgani pri treh mesecih nosečnosti že na stopnji razvoja, ko si lahko zapomnijo vzdušja, v katerem raste zarodek. Enako zarodek srka vzdušje svoje matere. Ne vemo točno, ali že pred rojstvom, zagotovo pa se po rojstvu začne vzpostavljati zelo močna čustvena vez med mamo, očetom in novorojencem. Bolj z mamo. Zato je tako zelo pomembno, da se mama počuti umirjeno, da oče skrbi za mamo in je novemu bitju lepo. Vsa vzdušja, v katerih odrašča otrok, se zapišejo v mlado telo. Razum otroka si tega še ne more zapomniti (možgani še niso tako razviti), popolnoma vse pa si zapomni telo. Telo vse pomni in zato pravimo, da je modrost telesa mnogo večja, kot sta razum in inteligenca. Kaj je pri otroštvu najpomembnejše? Zagotovo ne to, ali smo kampirali ali dopustovali v hribih. Tudi ne to, ali smo imeli pet ali petdeset igrač. Pomembno je, da se ob prihodu na Zemljo počutimo varni in da nam starša zagotavljata stik. Manj kot je bilo v otroških letih varnosti in ljubečega stika s starši, bolj bomo to iskali vse življenje. Več kot je bilo nepravilnosti v otroštvu, bolj bomo v odraslosti odigravali lastno staro, otroško zgodbo z namenom, da bi se tokrat drugače izteklo. Vzdušja, ki smo jih prejeli, nehote ponavljamo z upanjem, da dobimo tisto, česar v otroštvu nismo dobili.

Seveda nismo ujetniki svojega otroštva. Smo svobodna bitja. Ključno je, da si ne zatiskamo oči in si priznamo, kar je bilo težko. Beg ni rešitev. Česar nismo dobili doma, lahko dobimo v zdajšnjih odnosih. Včasih ni bilo časa za vzgojo, danes ga imamo. Tudi za lastno.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / ponedeljek, 12. oktober 2009 / 07:00

Prostočasne dejavnosti v prikupni knjižici

Kranj - Pri Mestni občini Kranj so ob začetku letošnjega šolskega leta izdali zanimivo knjižico z zgovornim naslovom Prostočasne dejavnosti. Kot je ob predstavitvi poudaril župan...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...