Slovenija za zgled drugim

Poslovne priložnosti so tudi na manj razvitih trgih, širitev poslovanja nanje pa slovenskim podjetjem omogočajo tudi projekti mednarodnega razvojnega sodelovanja, ki jih lahko delno ali v celoti financira Republika Slovenija. Več o tem sekretar na gospodarskem ministrstvu, Kranjčan mag. Janez Rogelj.

Kranj – Slovenija ima kot majhna država omejene možnosti dostopa na oddaljenejše, manj razvite trge, ki pa so z gospodarskega vidika prav tako pomembni, pravi sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kranjčan mag. Janez Rogelj, ki je med drugim zadolžen tudi za projekte mednarodnega razvojnega sodelovanja (MRS). Z njimi slovenskim podjetjem omogočajo širitev poslovanja na manj razvite trge, potekajo pa v sodelovanju z Organizacijo združenih narodov za industrijski razvoj – UNIDO ter s Centrom za mednarodno sodelovanje in razvoj – CMSR. V projektih sodelujeta tudi gorenjski podjetji: Lotrič Meroslovje iz Selc in GeoCodis iz Kranja.

Slovenskim podjetjem utirate pot na manj razvite trge predvsem prek Unida. Za kakšno organizacijo gre?

Gre za agencijo Združenih narodov s sedežem na Dunaju. Povezuje 170 držav, ustanovljena je bila, da najbolj razvite države s prenosom znanja in tehnologije v manj razvite nudijo razvojno pomoč. Slovenija je v Unidu od 2005 in na podlagi pogodbe, sklenjene z njim, izvajamo skupne projekte MRS. Glede na stopnjo gospodarskega razvoja Slovenija od vstopa v EU dalje ni več prejemnica mednarodne razvojne pomoči, pač pa je donatorka. Pomoč je prostovoljna, države same odločamo, katere projekte in v kolikšnem obsegu bomo podpirale. V prvih letih Slovenija ni bila tako aktivna kot v zadnjih, vlagali smo v projekte, ki jih je predlagal Unido, po letu 2011, ko sem prevzel koordinacijo tega področja, pa imamo skladno z izdelano strategijo pravico do izbire ustreznih razvojnih projektov. Zanje smo v zadnjih osmih letih vplačali okoli tri milijone evrov, kar nas glede na kazalnik velikosti države na prebivalca uvršča na visoko šesto mesto med državami donatorkami. Tudi na ministrstvu se vse bolj zavedamo koristi mednarodnega razvojnega delovanja, zato smo letos predlagali, da bomo sredstva zanj povečali s sedanjih 120 tisoč na 250 oz. 450 tisoč evrov letno.

Kakšne projekte podpirate?

Iščemo projekte, ki so še zlasti osredotočeni na trajnostni in sonaravni razvoj, razvojno pomoč pa lahko prejmejo le države z Zahodnega Balkana, centralne Azije in podsaharske Afrike. O možnih projektih se pogovarjamo na meddržavnih nivojih, še zlasti nam je v pomoč gospodarska diplomacija. Ekonomski svetovalci nam odpirajo vrata, pošiljajo predloge, saj najbolje poznajo potrebe in akutne probleme na terenu ter kako bi jih Slovenci lahko pomagali rešiti. Razvili smo svojevrsten model sodelovanja slovenskih podjetij z Unidom. Temelji na trikotniku sodelovanja med Slovenijo, ki je donatorica sredstev, državo prejemnico sredstev in Unidom kot agencijo, ki vodi projekte. Znotraj tega trikotnika pa skušamo umestiti interese slovenskih podjetij, ki v projektu sodelujejo s svojim delom, opremo, tehnologijami ali znanjem. S tem si naberejo dragocene mednarodne izkušnje in reference.

Kakšna podjetja sodelujejo?

Ni enostavno najti podjetij, ki iščejo priložnosti na tak način. Najpogosteje so to podjetja v proizvodnih ali storitvenih nišah, npr. na področjih meroslovja, ekoremediacij, vodne infrastrukture, čiste proizvodnje ali vseh zelenih industrij. V projektih mednarodnega razvojnega sodelovanja preko Unida je od leta 2011 sodelovalo več kot 35 podjetij in drugih subjektov: inštitutov, univerz … Prednostno se obravnavajo projekti iz avtomobilske in lesnopredelovalne industrije, s področja turizma, zelenih industrij, ekologije in okoljevarstva ter projekti izgradnje vodne in druge infrastrukture.

Koliko projektov ste izpeljali?

Med letoma 2011 in 2018 je potekalo 17 projektov, od tega je končanih trinajst, projekt v Ukrajini pa smo ustavili zaradi začetka vojne. Več projektov se je navezovalo na t. i. čisto proizvodnjo. Pomagali smo restrukturirati industrije v manj razvitih državah in prevetriti njihovo proizvodnjo. V Črni gori, na primer, smo poskrbeli za ekološko čiščenje mrtvega rokava reke Bojane ter v porečju Tare - Mojkovac. Podobno je bilo v primeru jezera Modrac v BiH, šlo je za ekološko čiščenje enega od pritokov glavnega vodnega vira za Tuzlo, onesnaženega zaradi bližnjih rudnikov, zato smo naredili ekoremediacijsko polje, ki očisti s fekalijami onesnaženo odpadno vodo. Omenil bi tudi projekt z Lotrič Meroslovjem v Mostarju in tamkajšnjo univerzo. V BiH imajo probleme z izvozom v EU, ker nimajo ustreznih certifikatov kakovosti, zato Lotrič tam vzpostavlja center za zagotavljanje kakovosti. Podjetjem v BiH bo olajšan dostop na evropske trge. Projekt je pomemben, pa ne stane veliko. Iščemo nišne projekte, kjer lahko pomagamo predvsem z znanjem in izkušnjami. V Keniji smo na območju Mombase naredili infrastrukturo za črpanje vode iz podtalnice, v drugem delu projekta pa bomo to povezali še z bolnišnico, da bo imela dostop do čiste vode. Prej so zaradi kopičenja vode v kovinske vodne zbiralnike v času monsunov in njenega pregrevanja imeli veliko umrljivost dojenčkov.

Omenili ste tudi turizem …

Tudi na tem področju je Slovenija močna. Dobro sodelujemo z mariborsko Univerzo, njihova specialistka za turizem je bila v Kirgizistanu, posledično smo njihove uradnike in predstavnike večjih turističnih podjetij gostili še na izobraževanju v Sloveniji. Sedaj že razmišljamo o nadgradnji projekta. Izvedli smo tudi odličen projekt vzpostavitve turističnega grozda v Makedoniji.

Kateri projekti so še v načrtu?

Pripravili smo dva nova. Eden je v Egiptu, ki je velik pridelovalec poljščin. Načrtujemo projekt, kjer bo podjetje Duol z Brezovice postavilo pilotni rastlinjak, Lotrič Meroslovje pa ga bo opremilo s sistemom visokotehnološkega nadzora pogojev za čim boljšo rast. Podjetjema se tam v nadaljevanju odpirajo nove poslovne priložnosti. Pripravljamo še projekt krepitev infrastrukture kakovosti na področju standardizacije in zagotavljanja skladnosti proizvodov in razvoj infrastrukture za tehnološke parke v Azerbajdžanu, in sicer v sodelovanju s Slovenskim inštitutom za kakovost in meroslovje – SIQ in Tehnološkim parkom Ljubljana. S slednjim smo leta 2014 v Ljubljani izvedli tudi mednarodno konferenco za jugovzhodno Evropo o tehnoloških in industrijskih parkih, ki se je je udeležil tudi generalni sekretar Unida Li Yong, lani pa smo na pobudo Unida pripravili konferenco o krožnem gospodarstvu v turizmu, ki jo je odprl Hiroshi Kuniyoshi, Yongov namestnik. Slovenija ima pri Unidu velik mednarodni ugled. Povsod nas postavljajo za zgled, kako lahko majhna država izvaja mednarodno pomoč po vsem svetu.

Projekte izvajate tudi prek Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj – CMSR.

Gre za slovensko institucijo, enakovredno Unidu, deluje pa na območjih Balkana, severne Afrike in centralnoazijskih držav. Tam smo v sodelovanju s podjetji imeli bolj študijske, a kljub temu pomembne projekte, denimo priprava pravnega vidika za BiH na področju vetrnih elektrarn, malih hidroelektrarn in fotovoltaike. Izdelana je bila študija za ureditev sistema za klic v sili v Makedoniji. Izpostavil bi še podjetje GeoCodis iz kranjskega tehnološkega parka. Podjetje sodeluje z evropsko vesoljsko agencijo – ESA in iz Kranja nadzoruje vodne vire v Ruandi v Afriki. Skušali se bomo dogovoriti, da bi podjetje ob sofinanciranju ESA razširilo svoje visokotehnološke aktivnosti še v sosednje afriške države.