Anton Breznik, »slovenjenje« slovenščine

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (205)

Dr. Jože Toporišič je dejal, da je jezikoslovec, duhovnik in ravnatelj Anton Breznik človek, ki je dokončno rešil vprašanje slovenske knjižne pisave in izbire besedja. Rodil se je 26. junija 1881 v Ihanu pri Domžalah. Med njegovimi gimnazijskimi profesorji v Ljubljani je bil Maks Pleteršnik, ki je leta 1894 izdal znameniti Slovensko-nemški slovar, delo, ki ga je Breznik prebiral in ga dopolnjeval s svojimi opažanji. Vanj je vpisoval nove besede, ki jih je nabiral med ljudmi. Zapisal je več kot 350 ljudskih pesmi iz Ihana … Leta 1905 je izšla njegova razprava O stavi dopovednega glagola, kjer je načel vprašanje o besednem redu v govoru.

Leta 1907 je na univerzi v Gradcu kot glavna predmeta vpisal slovenščino in latinščino. V Domu in svetu je dejavno objavljal članke, med drugim tudi Kako je v naši pisavi s tujkami ter Besedni red v govoru. Doktoriral je leta 1910 z disertacijo Naglasni tipi slovenskega glagola. Istega leta je dobil službo na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu. V času ustanavljanja Univerze v Ljubljani je bil tudi Breznik na seznamu oseb, ki pridejo v poštev za učne moči pri obravnavanju slovenskega jezika, vendar sodobna slovenščina takrat ni dobila svojega mesta. Kasneje je bil ob prenovi usposobljenostnih preizkušenj za profesorje imenovan v odbor za izpraševanje iz slovenščine pri profesorskih izpitih. Zadnja leta je bil predsednik Slavističnega društva. Od 16. maja 1940 je bil izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Breznik je začel zbirati besede, pri katerih se je pojav­ljal kakršen koli pravopisni dvom. Po prvi svetovni vojni se je v novi državi uporaba slovenščine širila na nova področja. Z raziskavami in razpravami je odločilno sooblikoval jezikovno zavest v tistem času. Pokazal je na izrazno bogastvo naših novinarjev in pisateljev ter tudi na njihove jezikovne zablode. Med njimi je treba omeniti predvsem takratno »slovanjenje« slovenščine. Mnogi pisci, predvsem pa novinarji in tudi pisatelji, so namesto domačih slovenskih besed zapisovali hrvaške, srbske, češke ali ruske izraze. Odprtost za slovanski izraz je rasla iz strahu pred germanizacijo in tudi zaradi tesnejše politične in kulturne vezi z drugimi slovanskimi narodi. Mnogo teh tujk, na katere je opozarjal, je do danes izginilo iz splošne rabe. Brezniku moramo biti hvaležni, da je opozoril na nepotrebno rabo besed, kot so: čin, broj, svakako, valjda, ipak ..., namesto domačih besed, na to, da je bolje navdušenje kot oduševljenje, gibanje kot pokret itd. Tako smo prav zaradi njegovih analiz in njegovega prizadevanja po pristnejšem domačem izrazu zamenjali mnogo tujk, ki so bile na začetku dvajsetega stoletja sprejete iz tujih jezikov v splošno, predvsem mestno rabo. Seveda v njegovem času še ni bilo danes problematične rabe angleščine ...

Rodil se je očetu Antonu in materi Tereziji Orehek. V družini je bilo pet otrok. Anton je bil prvi, imel pa je še tri sestre in brata. Sestra Frančiška je bila mama slovenskega kardinala dr. Franca Rodeta. Oče je prodajal blago po sejmih in tako preživ­ljal družino. Pozneje je kupil v Ihanu ugleden Navžarjev dom z gostilno.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Plužni pri Podklopci se je 24. 6. 1877 rodil podjetnik in blejski župan Ivan Kenda. Bled je z njegovo dejavnostjo postal monden turistični kraj.

V Kamniku se je rodil slovenski kemik Maks Samec. Bil je član SAZU in eden prvih Slovencev, ki so leteli z balonom v znanstvene namene.

V Kropi se je 28. 6. 1874 kovaškemu mojstru Šimnu in Mariji, roj. Horvat, rodil slikar Peter Žmitek (Šmitek).

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Naklo / sobota, 30. junij 2018 / 10:10

Obnovili so cerkev in župnišče

V Dupljah bodo jutri z blagoslovom in mašo ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta končali obnovitvena dela v cerkvi, župnišču in na gospodarskem poslopju.

Objavljeno na isti dan


Splošno / nedelja, 1. januar 2006 / 06:00

Začimbe in zelišča tudi zdravijo

V katero jed dati to ali ono začimbo, da bo jed okusna, vabljiva, imela pravi »žmah«, kot pravimo, je vprašanje, ki pri vsakdanji kuhi najbolj tare mlade gospodinje. Sicer je zadnje čase...

Splošno / nedelja, 1. januar 2006 / 06:00

Silvestrovi čajni napitki

Imejte v zalogi baziliko, meto, meliso, peteršilj, janež, komarček ...

Splošno / nedelja, 1. januar 2006 / 06:00

Arcnije za vse sorte

Pa še nekaj o zdravilstvu naših babic, prababic ...

Splošno / nedelja, 1. januar 2006 / 06:00

Zeli z velikimi močmi

Z uporabo zelišč želi človek povečati kakovost svojega življenja. Odkriva nove poti, kako združiti znanje in izkušnje svojih prednikov z novimi znanstvenimi dognanji. Na domačem vrtu goji poprovo meto...

Splošno / nedelja, 1. januar 2006 / 06:00

Resnica in privid zdravil

Otok Kosu, Grčija, 5. stoletje pred našim štetjem; Hipokrat, zdravnik in oče načel o moralnem liku zdravnika, povišano telesno temperaturo in bolečino v sklepih lajša s salixom, izvlečkom iz vrbovega...