Resnica

Nenavadna zgodba, 2. del

»''Kaj je s teboj narobe, ljuba moja Marjetka?!'' so govorile oči, a usta so ostajala nema. Nisem si je upal vprašati. Po tistem potrdilu se je najin odnos spremenil. In to na bolje. Postala je vesela, celo srečna! Njena sestrična je bila vsak dan pri nas. Ure in ure sta čebljali o punčki, ki bo, če bo šlo vse po sreči, prijokala na svet konec decembra …«

Dominik sodi med tiste, za katere lahko rečemo, da so ljudje na mestu. Medtem ko sem ga opazovala, ko mi je pripravljal kapučino, sem se spomnila na tisto znano pesem Andreja Šifrerja Lepa dekleta ljubijo barabe. Četudi desne dlani ni imel več, je bil z rokami zelo spreten, tako da se invalidnost sploh ni opazila.

Ker se mu je potem mudilo na neko predavanje, je z zgodbo, ki jo je želel deliti z mano, malo pohitel.

»Sestrična je šla z njo tudi na ultrazvok, kar sem ji malo zameril. Jebela cesta, saj ni njen otrok, ampak moj! Žena je tudi na porodu želela, da je poleg sestrična! Na srečo je posredoval Toni, Stankin mož, ki ju je veliko bolj grobo, kot bi to storil jaz, spravil k pameti. Moj sonček, moje vse, moja dušica in moje srce, moja Klara se je rodila nekega hladnega, a sončnega decembrskega popoldneva tik pred božičem. To je bil najlepši dan v mojem življenju! Smejal sem se in jokal hkrati, ko sem tri in pol kilograma težko bitjece držal v naročju. V trenutku, ko se je otroček oprijel mojega prsta, sem se zalotil, da bi zanjo na tem svetu naredil čisto vse, tako močno sem jo vzljubil.

Marjeta jo je vzela v naročje šele, ko se je prebudila. Zaradi zapletov na porodu je rodila s carskim rezom. Bila je vesela otroka, a ne tako, kot sem mislil, da bo. Tolažil sem se, da je bila omamljena od narkoze, živčna, nerodna in da jo je vse bolelo.

Vzel sem dopust, da sem bil lahko ob svojih princeskah. Na smrt sem se bal, da bom samo z eno roko težko obvladal malčico. Pa sem iz dneva v dan postajal spretnejši. Ponoči sem se prebujal in Klaro nosil po sobi. Imela je hude krče in ni mogla spati. Tudi gospod župnik jo je prišel pogledat in celo sam župan.

Leto je minilo, kot bi mignil. Klara je šla v vrtec, Marjeta pa nazaj v službo. S težkim srcem naj povem, da od poroda naprej z Marjeto nisva nikoli več seksala. Niti mi ni dovolila, da bi jo objel ali stisnil k sebi. Menda se je zaobljubila Mariji, da bo vzdržna dve leti, ker je šlo vse po sreči in je Klara zdrava in vesela deklica.

Nič nisem rekel. Na ženske muhe sem se bolj slabo spoznal. Vedel sem le, da so mi mama in sestri delali sive lase, in kazalo je, da sem s poroko prišel z dežja pod kap.

Kadar mi je bilo najbolj hudo, sem k sebi stisnil Klaro, ki je odraščala v lepo in pametno punčko, ki so jo imeli vsi radi.

Nekega dne me je Marjeta presenetila z novico, da gresta s sestrično na duhovne vaje. Za tri dni. Skomignil sem z rameni. Bilo mi je prav, kaj naj bi rekel drugega? Tako in tako od nje nisem imel nobene koristi. Takrat sem že bil v fazi, ko sem farške začel prezirati in sovražiti. Kletvic, ki so se mi motale po glavi, si ne bi upal povedati niti pri spovedi.

Sobota je bila zelo topla in sončna. Poklical sem Tonija ter mu predlagal, da ženski obiščeva. Nisem vedel, šele on mi je povedal, da nista v Veržeju z ostalimi udeleženkami, ampak sta se nastanili v vikendu, ki so ga imeli v lasti njegovi znanci. Tudi prav. Vožnja se je zelo vlekla. Toni je bil tih in nervozen. Smilil se mi je, pa nisem hotel drezati vanj, ker se mi ni sanjalo, kaj mu je. S Klaro, ki je vriskala na zadnjem sedežu, sva prepevala, dokler se ni utrudila in zaspala.

Ura je bila pol dvanajstih, ko smo prispeli. Toni je vedel, da ima skupina prosto uro šele po kosilu. ''Pojdiva kar v vikend, saj imam ključ, pa ju tam počakava.''

Klaro sva pustila v avtu, ker je še spala. Vse je bilo tiho, le ptički so peli v krošnjah dreves.

Še danes ne vem, zakaj točno je Toni nameril korak naravnost v spalnico. Je kaj slutil? Mu je bilo vsega zadosti? Je bil tudi njegov zakon zgrajen na samih lažeh kot moj?

Marjeta in njena sestrična sta bili v postelji. Goli. Malo tudi pijani. Na televiziji se je vrtel pornografski film z lezbijkami. Marjetina dlan je ležala na sestričninem mednožju.

S Tonijem sva obstala kot vkopana. Kot dva totalna bebca. Idiota. Trajalo je nekaj dolgih sekund, preden sem dojel, kaj se dogaja. Izbruhal sem cel želodec, pa je Toni še kar stal in čakal, kaj bosta rekli.

''Prasica vseh prasic!'' sem ji rekel, ko sem prišel k sebi, ''da se Klare niti dotakneš ne več!''

Še najbolj sem pa zameril župniku. Vedel je, kakšna je Marjeta, vedel je tudi, da imata nekaj s sestrično. A me ni opozoril, ko bi me lahko. Izgovarjal se je, da je upal, da sta dekleti prišli k pameti.

Najin zakon so potem razrešili tudi v Vatikanu. Na vasi so ljudje govorili vse sorte, a zanimivo – prave resnice pa niso uganili.

Sodišče je z Marjetino privolitvijo hčerko dodelilo meni, mamica pa bi jo lahko obiskovala vsake tri tedne. Pa je ni. Samo dvakrat sta se srečali, potem pa nič več.

Toni je doživel živčni zlom. Več kot pol leta se je zdravil na psihiatriji. Ko so ga izpustili, se je enkrat oglasil pri meni. Bilo mi ga je žal. Nikoli več ne bo takšen, kot je bil nekoč.

V cerkvenih krogih velikokrat slišim, da se nekatera dekleta hvalijo, kako ohranjajo devištvo vse do poroke. Kar mraz me strese, ko jih slišim. Smilijo se mi fantje, ki jim nasedajo. Zelo se mi smilijo. Z ženskami, ki so mrtvo hladne pred poroko, ki ne dovolijo nobenih nežnosti, je nekaj hudo narobe. V trebuhu imajo kepo ledu, ki se ne bo stopila niti po zaobljubi in blagoslovu pred oltarjem. Nekaj vam bom pa vseeno povedal, četudi naju čas priganja: dokler človeka, ki ga imaš rad, ne spoznaš tudi v postelji, sploh ne veš, kakšen je. Ja, v cerkev pa ne hodim skoraj nič več. Ko bo moja punčka prejela vse zakramente, bom zaključil tudi to zgodbo.«

(Konec)