Spremembe zemljiške politike

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 31. maj 2019 / 10:13

Danes, v petek, se končuje javna obravnava sprememb treh zakonov s področja kmetijske zemljiške politike – zakona o kmetijskih zemljiščih, o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov in o dedovanju kmetijskih gospodarstev.

Kranj – V okviru javne obravnave so spremembe obravnavali tudi v vseh območnih enotah Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije – tudi na seji sveta kranjske enote, kjer sta se zbranim pridružila tudi državni sekretar ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek in predsednik zbornice Cvetko Zupančič. Kot je dejal Podgoršek, so se spremembe zemljiške politike lotili zaradi kritik, da je v Sloveniji, še zlasti na območjih, ki mejijo na Madžarsko in Avstrijo, preveč špekulativnih nakupov kmetijskih zemljišč in gozdov. Da bi preprečili ali vsaj zmanjšali tovrstne nakupe zemljišč, predlagajo, da v primeru prodaje zemljišča lokalnemu kmetu ne bi bila več potrebna odobritev pravnega posla, ampak bi upravna enota le preverila izpolnjevanje pogojev: ali je kupec zemljišča gospodar kmetije, ki je vsaj pet let že vpisana v register kmetijskih gospodarstev, je obvezno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovan iz kmetijske dejavnosti, ali je kot mladi kmet pridobil sredstva iz programa razvoja podeželja, ali obdeluje najmanj šest in največ osemdeset hektarjev primerljivih kmetijskih površin ... V primeru prodaje preko oglasne deske predlagajo spremembo vrstnega reda predkupnih upravičencev, pri tem pa bi sklad kmetijskih zemljišč, ki je zdaj na šestem mestu, uvrstili na drugo mesto. Poleg tega predlagajo tudi višjo odškodnino za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča, poenostavitev prometa z zaščitenimi kmetijami in ureditev zakupa s kmetijskimi zemljišči v državni lasti. S spremembo zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov predlagajo omejitev zakupa državnih zemljišč na največ sto hektarjev in postopno zmanjševanje zakupljenih zemljišč zakupnikom, ki imajo zdaj v zakupu več kot sto hektarjev zemljišč. Pri zakupu prostih zemljišč bi dali prednost družinskim kmetijam in mladim kmetom.

V razpravi na seji sveta kranjske območne enote je bilo slišati različne predloge, mnenja in vprašanja. Janko Jeglič je ugotavljal, da je pri prodaji kmetijskih zemljišč preko oglasne deske sklad kmetijskih zemljišč postavljen zelo visoko, na drugo mesto, a je vprašanje, koliko denarja bo sploh imel za nakupe zemljišč. »V hribih je dovolj ponudbe zemljišč za zakup, a le kako jih bo hribovski kmet obdeloval še več, kot jih zdaj?! Gospodarji se starajo, mladi so po službah,« je dejal Viktor Markelj in se zavzel za takšno kmetijsko zemljiško politiko oziroma zakonodajo, po kateri bodo lahko kupovali kmetijska zemljišča le tisti, ki jih bodo obdelovali. Peter Razinger je dejal, da bi država odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč morala namenjati lokalnim skupnostim. Dušan Pintar je vprašal, ali država kaj razmišlja o prodaji državnih zemljišč – in dobil odgovor, da o tem ne razmišlja, že zdaj pa je možna prodaja manjših parcel. V razpravi je bilo slišati tudi predloga, da bi bil v svetu sklada tudi predstavnik zakupnikov in da bi pri prodaji zemljišča vedno morali obvestiti tudi mejaše.