Poziv vladi, naj prisluhne zmagovalcem krize

Na 10. Vrhu slovenskega gospodarstva so opredelili dvanajst prednostnih ukrepov za industrijski preporod v Sloveniji. Vlada in ostali ključni odločevalci naj predloge tistih, ki so se najbolje odzvali na krizo, vzamejo za svoje, je pozval predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marjan Mačkošek.

Brdo pri Kranju – Na letošnjem, že 10. Vrhu slovenskega gospodarstva, ki ga je v kongresnem centru na Brdu pri Kranju organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), je prek 450 vodilnih predstavnikov gospodarstva, stroke in politike razpravljalo o ukrepih za nadaljnji industrijski preporod v Sloveniji. V GZS so pred kratkim v okviru projekta Slovenija 5.0 objavili dokument Manifest industrijske politike, v katerem so predstavljeni ukrepi, ki so jih opredelili kot pomembne za zagotovitev nadaljnjega tehnološkega razvoja ter za oblikovanje prijaznejšega širšega poslovnega okolja, od davčnega, administrativnega do razvojnega in izobraževalnega. Dvanajst od njih, ki so po mnenju gospodarstvenikov čim bolj konkretni in realno izvedljivi že v roku enega do dveh let, so na letošnjem vrhu gospodarstva opredelili kot prednostne ukrepe. Mednje med drugim sodijo štipendijska politika, izobraževanje kadrov na vseh ravneh v skladu s potrebami delodajalcev, digitalizacija industrije, pametno usmerjanje razvojnih sredstev, okrepljena vloga slovenske diplomacije in okrepitev ponudbe SID banke, racionalizacija obdavčitve stroškov dela, znižanje okoljskih in energetskih dajatev, večja prožnost trga dela za gospodarstvo in javni sektor, sprememba delovanja javne uprave ...

Industrijski preporod že v Sloveniji

»Ne pozivamo le vlade, ampak vse ključne odločevalce v Sloveniji, da vzamejo predloge tistih, ki so se najbolje odzvali na krizo in ki najbolje poznajo globalne trge, za svoje in da jih vsi skupaj v Sloveniji korak za korakom, a hitro, končno začnemo tudi uresničevati,« je pozval predsednik GZS Marjan Mačkošek in ugotovil, da je industrijski preporod v zadnjem času ena ključnih gospodarskih tem v razvitem svetu. Industrija se že vrača z vzhoda na zahod, a gre za visoko tehnološko organizirano industrijo, ki bo ponujala manj delovnih mest, a bo odpirala tudi veliko novih delovnih mest v povezanih dejavnostih, kot so logistika, informacijska tehnologija, različne poslovne storitve itn., je dejal in poudaril, da industrijski preporod že doživlja tudi Slovenija. »Navsezadnje je neposredni dokaz za to rast slovenskega gospodarstva v zadnjih dveh letih. Motor te rasti je izvoz. Glavnino izvoza pa ustvarijo podjetja iz predelovalnih dejavnosti, skupaj s svojimi partnerji,« je povedal Mačkošek in opozoril, da to ne bo dovolj, da bo slovenska gospodarska rast, ki temelji na izvozu, še naprej takšna kot v zadnjih dveh letih.

Zbrane gospodarstvenike je nagovorila tudi evropska komisarka za notranji trg, industrijo in podjetništvo Elżbieta Bieńkowska in poudarila pomen prihodnosti in nadaljnje konkurenčnosti industrije, ki predstavlja motor evropskega gospodarstva. Kot je dejala, je treba industriji in podjetjem omogočiti, da se modernizirajo in inovirajo, ter oblikovati čim bolj prijazno zakonodajno okolje, ki bo opogumljalo podjetja k rasti in jim ne bo prinašalo nepotrebnih dodatnih obremenitev. »Če želimo v Evropi resnično uspeti, moramo imeti zelo odprt pristop, ki opogumlja podjetja in poenostavlja poslovno okolje. Vsi moramo sodelovati in biti ambiciozni na evropski, nacionalni in lokalni ravni. Biti moramo partnerji in vzdrževati dialog,« je dejala.

Vlada ima posluh za gospodarstvo

Po mnenju ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška država ubira pravo pot proti izhodu iz krize, pri tem pa ima in bo imela posluh za gospodarstvo. Vlada ostaja trdna v svoji nameri, da zagotovi boljše možnosti za nastajanje, rast in razvoj podjetij, da vzpostavi stabilnejše in bolj predvidljivo poslovno okolje, konsolidira javne finance ter tako vpliva tudi na večjo konkurenčnost gospodarstva, je dejal in poudaril, da brez sodelovanja ne bo šlo: »Z roko v roki bomo lahko zagotovili ustrezne pogoje za industrijski preporod.«

Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič je ocenil, da je tokratna razprava pokazala, da se v gospodarstvu zavedajo, da morajo večji del domače naloge, da svoje delovanje naravnajo na frekvenco najboljših in najbolj odličnih, opraviti sami v podjetjih. A po njegovem bo Slovenija dolgoročno konkurenčna in stabilna le, če bomo imeli tudi družbene reforme, ki bodo to omogočile.