Pogled na kočo Corsi, Koštrunove špice. V ozadju Kanin. / Foto Jelena Justin

Mogočna gora

Viš/Jof Fuart (2666 m) – Mogočna gora Zahodnih Julijcev, ki jo je imel Julius Kugy zelo rad. Po prečnih, zračnih policah do vrha. Gora, na vrhu katere je bila med prvo svetovno vojno avstrijska vojaška opazovalnica.

Zahodni Julijci so skorajda sinonim za gorsko skupino Viša in Montaža, skupino, ki se v celoti nahaja v Italiji. Predstavljajo najbolj zahodno skupino Julijskih Alp, ki se končajo z reko Tilment. Danes se bomo povzpeli na Viš/Jof Fuart, kar pomeni Mogočna gora. S svojim ostrim vrhom, prepadnimi stenami in globokimi, temačnimi grapami je to gora, ki s svojo mogočnostjo jemlje sapo. Na njeno teme ne vodi niti ena nezahtevna pot. Mi bomo naredili kombinacijo dveh poti: na vrh se bomo povzpeli po poti Anita Goitan, sestopili pa po običajni poti, ki vodi na Viš.

Zapeljemo se preko nekdanjega mejnega prehoda Rateče ter po Jezerski dolini proti Navejskemu sedlu. Ko se vozimo proti sedlu, se približno na nadmorski višini 1000 m, po mostu, ki preči Rio Torto, desno odcepi makadamska cesta, ob cesti je tudi smerokaz Rifugio Corsi. Peljemo se še približno dva ovinka, ko na desni vidimo urejeno parkirišče in znak za prepoved nadaljnje vožnje. Pred nami je približno uro vzpenjanja po markirani cesti št. 628, ki nas bo pripeljala do Viške planine, 1530 n. m. Na planini se desno odcepi strma pot proti koči Guido Corsi. Strmina je ponekod zavarovana z jeklenico. Koča stoji na robu Gornje Krme, ki jo obdajajo ostenja Prednje in Zadnje Špranje, Viša, Koštrunovih špic in Divje koze.

Od koče nadaljujemo po običajni poti proti Višu. Kmalu smo na razpotju, kjer na skali piše Anita Goitan in št. 627. Zavijemo desno in se približujemo divjim stenam Divje koze. Kmalu smo na naslednjem razpotju; desno oz. naravnost gre pot proti koči Pellarini, mi pa zavijemo levo in se preko skalnih skokov začnemo vzpenjati proti Trbiški škrbinici. Na škrbini je plošča, ki označuje začetek plezalne poti Anita Goitan, na levi strani je kip Marije. Uporaba samovarovalnega kompleta in čelade je obvezna.

Skozi žleb se povzpnemo do terase, polne grušča. Široke police Divje koze kmalu postanejo precej ožje oz. zelo ozke, ponekod celo izginejo, a mi strme stene s pomočjo odličnih varoval uživaško prečimo. Pod nami zazija globoka praznina. O polici ni ne duha ne sluha, a kmalu se spet pojavi. Nadaljujemo s prečenjem več grap, ko smo v največji med njimi, se po njej vzpnemo na škrbino med Divjo kozo in Malo špico. Pod nami zazija globok prepad na severno stran proti Žabniški krnici. Sledi malce lažji teren, ki pa mu sledi tehnično najzahtevnejši del na celotni poti. Sestopiti moramo v škrbino pod Malo špico. Preplezati moramo nekaj žlebov in povsem navpičen kamin, ki je zavarovan. S škrbine se povzpnemo po strmih, gladkih ploščah do travnatega terena pod Gamsjo špico. Sledijo police, po katerih nadaljujemo proti Višu. Najbolj izpostavljen del police Gamsje mati preči rumenkasto-črne stene in se priključi običajni poti, ki pelje na Viš. Do vrha nas čaka približno 45 minut vzpona po krušljivem, skrotastem skalnem svetu. Ko dosežemo vzhodni greben, se pot vzpenja tik ob robu grebena. Po polici obhodimo vzhodni vrh Viša. Pred nami so še povsem gladke plošče balvanov, ki jih prehodimo, da dosežemo zahodni vrh, kjer je tudi kip matere božje. Z vrha sestopimo po običajni poti, ki vodi na Viš, če nam je pa ostalo še kaj moči, pa lahko nadaljujemo še naprej do Škrbine Zadnje Špranje, od koder imamo do koče Corsi še 45 minut sestopa. Še ena možnost, malce daljša, je, da po Aniti Goitan nadaljujemo do Škrbine Prednje Špranje, ki je tehnično nezahtevna, a s trajnim opominom na norijo v obdobju prve svetovne vojne, saj so ostaline vojnega nesmisla na vsakem koraku ob prečenju Koštrunovih špic.

Ko sestopimo do koče Corsi, nas do jeklenega konjička čaka še približno uro in pol sestopa. Ja, tura je dolga, a neizmerno lepa.

Nadmorska višina: 2666 m
Višinska razlika: 1600 m
Trajanje: 10 ur
Zahtevnost: 5 / 5

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Bohinj / nedelja, 18. september 2016 / 13:03

V Bohinju več kot šeststo gasilcev

Stara Fužina – Tretjega medgeneracijskega srečanja gasilcev Slovenije, ki je pred kratkim potekalo v Stari Fužini v Bohinju, se je udeležilo več kot 600 gasilcev iz vse Slovenije. Organizator, Pros...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / petek, 7. marec 2014 / 07:00

Pomoč ogroženim dvoživkam

Tako kot v nekaterih drugih krajih po Sloveniji se je v teh dneh tudi v Hrašah pri Smledniku mogoče pridružiti prostovoljcem društva Žverca, ki dvoživkam na poti do mrestišč pomagajo prečk...

Humor / petek, 7. marec 2014 / 14:17

Od zadaj

Karel Erjavec se javlja za posrednika v sporu med Rusijo in Ukrajino. Izvedeli smo, da že pridno trenira izgovarjavo besed harašo in Ukrajina.

Nasveti / petek, 7. marec 2014 / 15:00

Horoskop

Tedenski horoskop za obdobje od 7. do 13. marca 2014

Kronika / petek, 7. marec 2014 / 15:46

Smrtna nesreča v gozdu

Železniki - Pri delu v gozdu na Jesenovcu v Železnikih se je včeraj smrtno ponesrečil 33-letni državljana Bosne in Hercegovine. Nesreča se je zgodila pri sečnji in spravilu lesa zaradi posledic vre...

Naklo / petek, 7. marec 2014 / 13:40

Uskladili rebalans proračuna

»Glavni predlog je bil, naj se obnovi Glavna cesta, ki poteka od picerije Bolero mimo osnovne šole do krožišča v Naklem, vzporedno s projektom Gorki Vodovod Zadraga–Naklo.«