David Vreček

Japonske prepelice iz Voklega

David Vreček iz Voklega redi japonske prepelice, ki mu vsak dan znesejo okrog tisoč jajc. Ljudje jih kupujejo predvsem zaradi njihovih prehranskih lastnosti in zdravilnih učinkov.

Voklo – »Ko v središču Tokia želite obiskati povprečno japonsko družino, vam bo gostitelj pokazal tudi kletko s prepelicami. Ker živali potrebujejo za življenje zelo malo prostora, jih veliko japonskih družin goji tudi v stanovanjih, v stolpnici,« pravi David Vreček in poudarja: »Že ime samo pove, da japonske prepelice izvirajo iz Japonske, od tod pa se je reja zaradi zdravilnosti njihovih jajc razširila po vsem svetu.«

Začel s petimi pri desetih letih

V Sloveniji so trije, štirje večji rejci japonskih prepelic, veliko pa je manjših, ki jih redijo za lastne potrebe. Med večjimi rejci je tudi 28-letni David Vreček iz Voklega. Njegova zgodba je zanimiva. Ko so še živeli v Goričah, mu je znanec podaril pet japonskih prepelic. Odtlej so bile vedno pri hiši, z bratom Matejem sta jih v najstniških letih redila okoli dvesto, poleg njih pa tudi golobe, race, noja, grlice, papige, okrasno perutnino ... Ko so se iz Gorič preselili v Voklo, se je David osredotočil samo na prepelice. Trenutno jih ima skupaj z mladiči 1800, od tega 1100 samic in samcev. »V kletkah jih je po petdeset skupaj, v vsaki kletki je tudi deset samcev, v tistih, kjer so samice namenjene za oplojevanje, je razmerje med samicami in samci tri proti ena,« pojasnjuje David in dodaja, da vsako poletje menja jato: tisoč prepelic podari živalskim vrtovom in gojiteljem kač in kraguljev, okrog dvesto jih zadrži in jim »doda« uvožene samce, največ iz Alžirije, Nemčije in Madžarske. Do septembra se zvali okrog 5000 prepelic, od tega jih približno 1100 zadrži za lastne potrebe, preostale pa proda.

Trideset barvnih odtenkov

Davidova prva vsakodnevna naloga je pobiranje jajc, ki so jih prepelice znesle prejšnji dan od petih popoldne do devetih zvečer. Ker vsaka prepelica znese eno jajce na dan, nekatere med njimi pa tudi dva, dnevno pobere okrog tisoč jajc. Večino jih proda doma, brezplačno jih dostavlja v večje slovenske kraje, nekaj pa jih pokupijo tudi hoteli, restavracije in manjše trgovine. Ker so prepeličja jajca pisana in že brez barvanja uporabna kot pirhi, je veliko povpraševanje po njih zlasti v dneh okrog velike noči, sicer pa jih ljudje kupujejo predvsem zaradi njihovih prehranskih lastnosti in dobrih zdravilnih učinkov. David nam pokaže »papirje«, na katerih piše, da prepeličja jajca »niso čudežno zdravilo, ampak naravna dietična hrana, ki pomaga organizmu k uravnani presnovi in boljšemu počutju organizma«. Njihovi zdravilni učinki naj bi bili koristni pri zdravljenju nekaterih bolezni (čir na želodcu, sladkorna bolezen, bronhialna astma, slabokrvnost, migrena itd.), za znižanje krvnega tlaka in holesterola, za krepitev spomina in spolne moči, za boljšo prebavo, lepši ten kože ... David poleg konzumnih jajc prodaja tudi vložena in valilna jajca, prepeličje meso, prepelice, stare en dan, tik pred začetkom nesnosti ali potlej že v polni nesnosti pa tudi kletke in gnoj oz. eno leto star humus, ki je uporaben za gnojenje vrtov. Japonske prepelice so v šestdesetih različnih barvnih odtenkih perja, pri Vrečku jih imajo v tridesetih barvah, do avgusta prihodnje leto bodo zagotovili še ostale barve. Med kupci je – zanimivo – največ povpraševanja po snežno belih.

Veselje in posel

»Delo s prepelicami mi je v veselje, za zdaj ves posel, od vzreje do prodaje, obvladujem sam, le ko grem na dopust, mi pomaga brat ali kdo drug. S prepelicami se je možno preživljati, a v Sloveniji ob neurejeni zakonodaji nikoli ne veš, koliko časa boš na trgu,« pravi David in dodaja: »Za zdaj sem zadovoljen s tem, kar imam, za povečevanje obsega reje tudi ni potrebe. Dejavnost bi razširil le, če bi večje količine jajc lahko prodal po primerni ceni v večje trgovske sisteme. In če se bom širil, se bom v drugi državi, razmišljam pa tudi o predavanjih o reji prepelic in zdravilnosti prepeličjih jajc.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / torek, 3. april 2007 / 07:00

Aktivnosti Unesco kluba Cerklje

Decembra koncert deškega zbora Bonifantes in strokovna ekskurzija po poteh kulturne dediščine, februarja osrednja občinska prireditev ob kulturnem prazniku.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / torek, 16. oktober 2007 / 07:00

V slovo: Jože Bogataj

V soboto, 15. septembra, smo se na pokopališču v Predosljah poslovili od Jožeta Bogataja iz Britofa, dolgoletnega člana Društva upokojencev Predoslje. Rodil se je 4. aprila 1940 v št...

Prosti čas / torek, 16. oktober 2007 / 07:00

Dva odhoda v enem tednu

Minuli teden sta Kmetijo zapustila dva člana družine. Najprej Dejan, ker je zbolel, v soboto pa Magda, ki je izgubila dvoboj na moč.

Kranj / torek, 16. oktober 2007 / 07:00

Otroci so se spopadli z ognjem

V vrtcu Ostržek na Golniku so v soboto pripravili prav poseben dan, posvečen gasilcem in požarni varnosti.

Mularija / torek, 16. oktober 2007 / 07:00

Kostanjev piknik v Čebelici

V enoti Kranjskega vrtca Čebelica so imeli minulo sredo tradicionalni Kostanjev piknik.

Mularija / torek, 16. oktober 2007 / 07:00

Če bi hiša rasla, rasla ...

Če bi hiša rasla, bi rasla in rasla in bi morali ljudje kar naprej delati okna in vrata in bi imeli vedno manj denarja in ne bi mogli več plačevati delavcev. In res …...