Polemika glede gozdov

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 15. januar 2016 / 14:29

Polemika glede ustanovitve državnega podjetja Slovenski državni gozdovi, ki naj bi po novem gospodarilo z državnimi gozdovi, je ta teden zamajala trdnost vladne koalicije.

Trenja v koaliciji zaradi gozdov

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je včeraj v državnem zboru nadaljeval obravnavo predloga zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti države. Obravnavati so ga začeli že v sredo, ko se je pokazalo, da koalicija še ni uskladila kar nekaj določb, med drugim je ostalo odprto vprašanje upravljanja podjetja Slovenski državni gozdovi. Kmetijski minister Dejan Židan se zavzema, da bi morala nad njim bdeti vlada, v SMC premierja Mira Cerarja pa so predlagali prenos podjetja pod okrilje Slovenskega državnega holdinga. Koalicija se je dodatno usklajevala takoj po prekinitvi sredine seje, zato je bilo pričakovati, da so včeraj zakonski predlog na pristojnem odboru tudi potrdili. Predlog zakona sicer določa, da se za gospodarjenje z gozdovi v državni lasti, s katerimi sedaj upravljajo koncesionarji, ustanovi družba Slovenski državni gozdovi v izključni lasti države. Novo podjetje naj bi imelo možnost tudi vzpostavljati gozdno-lesno verigo, čemur pa v gospodarstvu nasprotujejo, češ da bi ustanavljanje novih obratov pomenilo nelojalno konkurenco obstoječim lesnopredelovalnim podjetjem. »Ta bo za številna lesna podjetja, še posebej male lesarje, usodna,« je opozoril predsednik upravnega odbora Združenja lesne in pohištvene industrije pri gospodarski zbornici Alojz Burja.

Tonin: ali Erjavca Hrvati izsiljujejo?

Politični parket v Sloveniji je ta teden segrel tudi poslanec NSi Matej Tonin, ki je po vloženi interpelaciji zoper zunanjega ministra Karla Erjavca temu očital sumljivo sovpadanje obnove njegovega vikenda v Karigadorju pri Umagu in nabave spornih patrij. Vprašal se je tudi, ali morda Erjavec ne deluje v korist Hrvaške in ali ga ta morda izsiljuje. Izzvani Erjavec je javnosti takoj predstavil dokumentacijo glede nakupa družinskega vikenda v letu 2003, za katerega je zatrdil, da ga do sedaj sploh niso obnavljali. Predstavljeni dokumenti po Erjavčevih besedah dokazujejo, da je nakup potekal transparentno in ne preko »črnih fondov«, kar mu očita Tonin. Poudaril je še, da v času nakupa nepremičnine sploh še ni bil minister. Izrazil je še obžalovanje, da prihaja do tovrstnega obračunavanja, saj je instrument interpelacije namenjen delu ministra. Po njegovem je zlasti huda Toninova obtožba, da je zunanji minister talec hrvaških obveščevalnih služb in da je namerno sprožil arbitražno afero. Kot je dejal, bi pričakoval, da bi bil Tonin previdnejši pri izjavah in bi se lahko osebno obrnil nanj za pojasnila. Tonin je odgovoril, da Erjavec še vedno ni odgovoril na njegovo osnovno vprašanje, zakaj deluje v korist Hrvatov, na kar nakazujejo ministrove nepremišljene, neodgovorne in nedržavotvorne izjave, ki so tudi eden od razlogov za interpelacijo. Ta je sicer po mnenju predsednika vlade Mira Cerarja pavšalna in neutemeljena.

Minister Mramor: pozivi k odstopu nekorektni

Finančni minister Dušan Mramor, ki ga z več strani pozivajo k odstopu zaradi neupravičenega prejema in izplačil dodatka za stalno pripravljenost na ekonomski fakulteti, ko je bil njen dekan, je še vedno prepričan, da je kot dekan za odobritev izplačila spornega dodatka imel ustrezno pravno podlago, v katero tedaj ni dvomil. Mramorja in ministrico za izobraževanje Majo Makovec Brenčič, ki je tudi prejemala sporni dodatek, so k odstopu pozvali Visokošolski sindikat Slovenije, Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam ter tudi več kot 100 zaposlenih na ljubljanski in mariborski univerzi. Finančni minister je pozive k odstopu označil za nekorektne, saj da je zaposlenim le zagotovil plačilo za delo, ki so ga opravili.

Izbrisanim doslej odobrili 21 milijonov evrov

Upravne enote so do 5. januarja prejele 7178 zahtevkov izbrisanih za določitev denarne odškodnine v upravnem postopku in odobrile za nekaj več kot 21,5 milijona evrov odškodnin, je ta teden poročala Slovenska tiskovna agencija. Najnižja odškodnina je znašala 50 evrov, najvišja pa 13.050, kar je tudi največ, kar lahko posameznik dobi v upravnem postopku. Kdor se s tem zneskom ne strinja, lahko na sodišče vloži odškodninsko tožbo. Po podatkih državnega pravobranilstva so sodišča do začetka letošnjega leta prejela 49 tovrstnih tožb, s katerimi izbrisani skupaj zahtevajo nekaj več kot 2,8 milijona evrov. Pred sodišči so bile do sedaj pravnomočno končane tri zadeve, v eni izmed njih je sodišče določilo 27.900 evrov odškodnine. Do začetka januarja letos so sicer upravne enote izplačale za nekaj več kot 9,1 milijona evrov odškodnin, od tega za nekaj manj kot štiri milijone evrov v letu 2014, nekaj več kot 5,1 milijona evrov pa v letu 2015.