Drugačna organizacija pouka

Besedilo: Ivka Sodnik
Kategorija: GG Plus / nedelja, 26. maj 2019 / 12:15

Za boljšo šolo (21)

V zadnjem prispevku sem govorila o nekaterih nujnih pogojih, ki bi morali biti izpolnjeni, če želimo v šolo uvesti več sodobnih oblik in metod poučevanja. Eden od pogojev za večjo učinkovitost pouka bi bila drugačna organizacija pouka. Sedanje 45-minutne šolske ure so prekratke za delo v manjših učnih skupinah, ki bi zagotavljale prilagojen pouk različnim sposobnostim in zanimanjem učencev. V tako kratkem času se da izvajati samo frontalni pouk, ko učitelj narekuje ali kako drugače posreduje učno snov ali pa učenci rešujejo naloge v delovnih zvezkih. Prvih pet minut – pod pogojem, da so ob zvonjenju učitelj in učenci že v razredu – se porabi za medsebojno pozdravljanje, umirjanje in preverjanje prisotnosti. Nato sledi pregled domače naloge. Če je ta temeljit, lahko vzame tudi četrt ure ali več. Nato naj bi učitelji pred obravnavo nove učne snovi najprej preverili, kakšno predznanje imajo učenci o obravnavani tematiki. Samo tako lahko dobijo predstavo, na kakšnih temeljih graditi novo učno snov. Ta naloga se najhitreje izpelje, če trije ali štirje »ta pridni« učenci dvignejo roko in oddrdrajo, kar učitelj želi slišati. Poleg te metode obstajajo še številne druge, ki omogočajo, da se v preverjanje predznanja zajame čim več otrok, vendar ob sedanji dolžini šolske ure zanje ni časa. Po vseh teh za dober pouk nujnih opravilih ostane od učne ure samo še dvajset minut časa za motivacijo učencev in obravnavo nove učne snovi. Če hočejo narediti na koncu še kakšno vajo za ponavljanje in utrjevanje, jih velikokrat prehiti šolski zvonec, zato učitelji učencem naročijo, naj vaje dokončajo za domačo nalogo. Kaj točno imajo za domačo nalogo, učenci lahko preslišijo, saj takoj ob zvonjenju skočijo pokonci in oddrvijo proti vratom. Pri t. i. vzgojnih predmetih (likovna in glasbena umetnost, tehnika, šport) pa je izkoristek 45-minutne ure še manjši, saj imajo učenci na učno uro veliko priprav z opremo, preoblačenjem … Da bi bil izkoristek učenja v šoli večji, se je pred leti v nekaterih šolah izvajal poskus t. i. fleksibilnega predmetnika, ko je bil pouk v zadnjem triletju organiziran praviloma v blok urah po devetdeset minut ali celo daljših časovnih enotah. Rezultati poskusa so bili dobri, pa se nova organizacija zaradi zakoreninjenega odpora do sprememb kljub temu ni uvedla v preostale šole. Čez podaljšane učne ure so se zelo pritoževali tisti učitelji, ki so poučevali na star način, predvsem frontalno, in v tem primeru je bilo devetdeset minut tako za učence kot za učitelje nevzdržnih. Fleksibilni predmetnik je z daljšimi učnimi urami omogočal boljše pogoje za izvajanje več skupinskega dela in medpredmetno povezovanje. Premakljiv predmetnik je predvideval tudi, da bi se nekateri predmeti v blok urah lahko poučevali samo v enem polletju, s čimer bi bili učenci in učitelji manj obremenjeni, saj bi bili dnevno na urniku lahko samo po trije, štirje predmeti. To bi posledično pomenilo tudi manj domačega dela in lažje šolske torbe. Edino matematika, slovenščina, tuj jezik in šport so morali biti na urniku celo šolsko leto, lahko pa so bili organizirani v devetdesetminutnih ali celo daljših blok urah. Fleksibilni predmetnik je zelo spodbujal tudi medpredmetno povezovanje, ko naj bi učitelji sorodne vsebine več predmetov povezali med seboj, jih skupaj načrtovali in poučevali. Tako bi ostalo več časa za ponavljanje in utrjevanje znanja.