Prireja mleka le na eni farmi
V družbi KŽK, kmetijstvo, se zavzemajo za to, da bi se s prirejo mleka ukvarjali le na eni farmi. Od tega, kaj bo pokazal investicijski načrt, bo odvisno, ali bodo na farmi Sorško polje zgradili nov sodoben hlev za štiristo molznic.
KŽK je lani posloval negativno in ustvaril 866 tisoč evrov izgube. Za letos načrtujejo poslovanje s pozitivno ničlo, ne bo pa jim uspelo pokriti lanske izgube. KŽK-jeva hčerinska družba Veterina pa je lani poslovala pozitivno.
V uredništvo smo prejeli sporočilo, da Agro Gorenjska, ki je zdaj v lasti družbe Grossus, d. o. o., iz Slovenskega Javornika, dolguje del plačila nekdanjim zaposlenim in dobaviteljem pa tudi del kupnine za nakup KŽK-ja prejšnjemu lastniku, to je Kmetijsko gozdarski zadrugi (KGZ) Sloga Kranj. Milan Kozlevčar, direktor Grossusa, je povedal, da je ob spremembi lastništva družbe šest od sedmih delavcev Agro Gorenjska dobilo odpoved iz poslovnih razlogov, da so prispevke od njihovih plač že plačali in da pospešeno urejajo izplačilo preostanka plač. Del dobaviteljev so že poplačali z vračilom blaga in s kompenzacijami, s preostalimi pa se dogovarjajo za poravnavo. Predsednik KGZ Sloga Janez Porenta je potrdil, da jim Agro Gorenjska dolguje še 200 tisoč evrov iz naslova zadržane kupnine za nakup KŽK-ja, za poplačilo pa že potekajo pogovori in potrebni postopki.
Kranj – Potem ko je Agro Gorenjska junija lastniško izstopil iz družbe KŽK, kmetijstvo, sta si njen lastniški delež enakovredno, vsak s polovico, razdelila zdaj že nekdanja solastnika Agro Gorenjska, Nejc Kodrič iz Šenčurja in Damijan Merlak z Mlake pri Kranju, ki je tudi direktor KŽK. Lastnika KŽK sta po tej spremembi družbo tudi kadrovsko okrepila. Prokurist je postal Franc Veršič s Ptuja, ki ima petindvajset let vodstvenih izkušenj v Skupini Perutnina Ptuj, sveža kadrovska moč, ki v družbi zastopa lastnika, je tudi David Poštrak iz Ljutomera.
Okrepili bodo glavni dejavnosti
Kot je povedal Veršič, v družbi poteka skrbni pregled poslovanja od nakupa KŽK-ja oktobra lani do zadnjih lastniških in kadrovskih sprememb. Po končanem pregledu bodo izvedli potrebne sanacijske ukrepe in okrepili glavni KŽK-jevi dejavnosti, to je prirejo mleka in pridelavo poljščin. Za farmo Hrastje, ki jo imajo v najemu od Kmetijsko gozdarske zadruge Sloga Kranj, se že dogovarjajo za nadaljnji najem. V hlevih so že izboljšali prezračevanje, zdaj poteka vzdrževanje molznih naprav, rešitve iščejo za pripravo in pokladanje krmnih obrokov.
Izboljšali naj bi mlečnost in namolzli več mleka
»Naš cilj je, da bi prireja mleka potekala le na eni lokaciji, to je na farmi Sorško polje, kjer bi zgradili sodobni hlev za štiristo molznic in pripadajoče objekte, na ostalih farmah pa bi redili mlado živino. Postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja za hlev se je sicer že začel, a smo ga začasno zaustavili in naročili izdelavo investicijskega načrta, ki naj bi bil končan do oktobra in naj bi odgovoril na vprašanja, ali je smiselno vlagati v gradnjo hleva, v kakšnem obsegu in kdaj se bodo vložena sredstva povrnila. Če bo investicijski načrt pokazal smiselnost vlaganj, bomo nadaljevali s postopkom za pridobitev gradbenega dovoljenja in se prijavili na razpis za evropska sredstva,« je dejal Veršič in dodal: »Stalež goved na dveh naših in najeti farmi se je v zadnjem času nekoliko zmanjšal, želimo pa ga vrniti na nekdanjo raven, to je na 500 glav. Letos smo v prvih sedmih mesecih namolzli 1,8 milijona litrov mleka, do konca leta ga bomo skupno 3 milijone litrov, naš cilj je dvigniti mlečnost na kravo in povečati letno količino na štiri milijone litrov.« Vse mleko prodajajo Govedorejskemu poslovnemu združenju (GPZ), na vprašanje, ali bodo lastniško izstopili iz Mlekopa, kjer so bili eden od ustanoviteljev, pa je Veršič dejal, da se o tem še niso odločili.
Poskusno bodo posejali tudi buče
Družba obdeluje 822 hektarjev kmetijskih zemljišč, od tega ima 760 hektarjev najetih od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, preostala pa od posameznikov (fizičnih oseb). Na teh zemljiščih pridelujejo krmo za potrebe govedoreje pa tudi žita, letos so tako pridelali 700 ton pšenice, 300 ton ječmena in 150 ton oljne ogrščice. »Tudi za naprej ostaja glavni cilj pridelava krme, morebitne presežke žit bomo prodali na trgu, s pridelavo krompirja se ne bomo ukvarjali, poskusno pa bomo posejali buče (za bučno olje) in preverili, ali bi jih bilo možno pridelovati tudi na Gorenjskem,« je dejal Veršič in poudaril, da se KŽK ne bo ukvarjal s prodajo kmetijske mehanizacije in kmetijskega reprodukcijskega materiala.
V KŽK-ju je zaposlenih 28 delavcev, še sedem v KŽK-jevi hčerinski družbi Veterina na Trati. »Ugotavljamo, da je zaposlenost vzdržna, tako da ne načrtujemo novih zaposlitev niti ne odpuščanja; vseskozi pa si bomo prizadevali povečati prihodke in zmanjšati stroške,« je dejal Veršič in poudaril, da želijo KŽK-ju vrniti nekdanji ugled.