Komunalni trk na Kokrici

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Kranj / ponedeljek, 7. september 2015 / 12:46

Tehnični pregled za projekt Gorki na Kokrici je bil uspešno opravljen, številni zavezanci pa opozarjajo na pomanjkljivosti, previsok se jim zdi tudi komunalni prispevek. O tem je tekla beseda v Domu krajanov na Kokrici.

Kranj – Svet Krajevne skupnosti Kokrica je za sredo sklical sestanek za krajane, na katerem so skupaj s predstavniki Mestne občine Kranj, predstavniki projektanta, nadzora in izvajalca del povedali nekaj več o poteku gradnje fekalne ter meteorne kanalizacije in vodovoda v projektu Gorki na Kokrici in podrobneje razložili izračun komunalnega prispevka. Za isti dan in uro ter lokacijo je sestanek kasneje sklicala tudi Civilna iniciativa Kokrica, ki nasprotuje ceni komunalnega prispevka in opozarja na tehnične pomanjkljivosti izgradnje infrastrukture. »Do 12. septembra lahko priglasite poškodbe, ki so bile narejene s strani izvajalca projekta, kakor tudi podatke o odstranjenih mejnikih,« je udeležencem v dvorani Doma krajanov na Kokrici sporočil predsednik Krajevne skupnosti Kokrica Milan Klemenčič in poudaril še nekaj prednosti nove pridobitve: »Obnovljen je vodovod in ni več starih azbestnih cevi. Urejeno je odvajanje odpadnih voda, na novo so zgrajeni cesta, optično omrežje, plinovod, javna razsvetljava.« Rok za individualno priključitev na novozgrajeno omrežje je 31. oktober 2015, samo na Kokrici to pomeni 340 priključkov. Nadzor izjava Komunala Kranj. »Obveznosti grad­nje in priključka na javno kanalizacijo izhajajo iz državnih predpisov, gradnjo pa mora zagotoviti občina. Projekt Gorki se financira iz različnih virov, komunalni prispevek zavezancev predstav­lja le en del. Vsi zavezanci v stanovanjskih objektih, ki se bodo na novo priključili, bodo komunalni prispevek morali plačati,« je zakonsko podlago utemeljila Špela Ložar iz ljubljanskega urbanističnega zavoda, kjer so pripravili izračun.

Po koliko je prispevek

Primer: komunalni prispevek za stanovanjsko hišo s parcelo velikosti 400 kvadratnih metrov in neto tlorisno površino 150 kvadratnih metrov za novo hišo stane 3014,75 evra, za obstoječo hišo s 60-odstotno olajšavo pa 1.205,90 evra, možno je plačilo na 24 obrokov. »Zakaj sem potem v štiristanovanjski stavbi za neto tlorisne površine 150 kvadratnih metrov prejel izračun v višini 2200 evrov,« je vprašal eden od zavezancev, drugi pa: »Položnico sem dobil in plačati bom moral, pa dejansko na moji parceli sploh ni priključka.« In še: »Povzročeno škodo s strani izvajalca sem moral na lastne stroške hitro sanirati, sicer bi mi voda vdrla v hišo. Pa mi niste pomagali ...«

Naj bo za vse enako

Del skupne kvote denarja gre tudi za nadgradnjo Centralne čistilne naprave v Kranju, komunalni prispevek se plača za izgradnjo kanalizacije in ne za vzdrževanje, čiščenje kanalizacije, so poudarili predstavniki občine. Njihovi argumenti številnih zavezancev niso prepričali, Zvonko Zorč, krajan in član Civilne iniciative Kokrica, je že večkrat opozoril na to, da so krajani v neenakopravnem položaju, da se je komunalni prispevek v preteklosti različno plačeval ali pa se sploh ni, in zahteval, da se javno pridobi podatek, koliko je kdo plačal zanj. Kritike so bile tudi na nedokončane sanacije cestišč v prvotno stanje, za spremenjeno strugo potoka Kokrica ... Za infrastrukturo je že bil opravljen tehnični pregled, vodja projektne pisarne pri kranjski občini Tanja Hrovat je povedala, da če bi v projektu obstajale napake, ki so jih naštevali zavezanci – in našli so jih precej, tudi glede tlačnih preizkusov, zanj zagotovo ne bi dobili gradbenega dovoljenja, niti uporabnega, ki sta podvržena strogim merilom. In da je morala občina za vsa zemljišča, po katerih poteka infrastruktura, že pred izvedbo pridobiti del služnostne pogodbe. »Imeli smo tudi javno razgrnitev projekta, do katere je lahko vsak zavezanec dostopal,« je še opozorila Hrovatova.

»Zakaj topla voda teče tam, kjer je prej mrzla?« Po dveh urah in pol razprave v dvorani je ostalo še veliko 'čejev'. In kakšno vlogo so odigrali gradbeni odbori, ki naj bi bili vez med krajani in krajevno skupnostjo?