Zahtevali suvereno državo

Letos je minilo trideset let od znamenitega shoda v podporo obtoženim v aferi JBTZ na Kongresnem trgu, na katerem je pesnik Tone Pavček 8. maja 1989 prebral tudi Majniško deklaracijo.

Trideset let Majniške deklaracije

Obletnico Majniške deklaracije, s katero so se podpisniki zavzeli za suvereno državo slovenskega naroda, so prvič zaznamovali tudi na državni ravni. V predsedniški palači so pripravili svečani sprejem v spomin na Majniško deklaracijo, ki jo je pred tridesetimi leti na velikem javnem zborovanju na Kongresnem trgu prebral pesnik Tone Pavček. Predsednik republike Borut Pahor želi na ta način ohraniti zgodovinski spomin na prelomne dogodke, ki so privedli do prvih demokratičnih volitev in odločitve o osamosvojitvi Slovenije. Majniška deklaracija ima po njegovih besedah nepozaben simbolni in stvarni pomen, ki si zasluži trajno mesto v našem kolektivnem spominu. Obenem pa ima po njegovem prepričanju zelo aktualen pomen za prihodnost. »Povezala je demokracijo, državno suverenost in slovensko mesto v prenovljeni Evropi. Vse tri njene prvine morajo biti vselej sveže, žive, prepričljive, če hočemo, da se bomo kot narod in država uspešno razvijali.« Zbrane v predsedniški palači je nagovoril tudi soavtor Majniške deklaracije Dimitrij Rupel, ki je prav tako spomnil, da so dogodki leta 1989 med drugim privedli do prvih demokratičnih volitev, do plebiscita in odločitve o osamosvojitvi Slovenije ter mednarodnega priznanja Slovenije. Javne seje predsedstva republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije (RK ZSMS), v okviru katere je potekal znameniti shod v podporo Janezu Janši, Ivanu Borštnerju, Davidu Tasiću in Franciju Zavrlu oziroma četverici JBTZ in na kateri so prebrali tudi Majniško deklaracijo, so se v torek spomnili tudi na srečanju v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Udeležence srečanja sta nagovorila predsednik RK ZSMS leta 1989 Jožef Školč in Igor Bavčar, predsednik Odbora za varstvo človekovih pravic, ki so ga ustanovili z namenom varstva pravic obtoženih v aferi JBTZ. Kot je poudaril Bavčar, nas ti dogodki še danes opominjajo, kaj je mogoče doseči z vztrajnostjo.

Interpelacija zoper Erjavca

Po poročanju medijev bo poslanska skupina SDS vložila interpelacijo zoper ministra za obrambo Karla Erjavca. V javnosti so se namreč pojavili očitki, da je zlorabil vojaško obveščevalno službo za razrešitev poveljnika poveljstva sil Slovenske vojske Mihe Škerbinca. Kot je ugotovila komisija državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, je Erjavec na podlagi govoric, da je Škerbinc neprimerno govoril o načelnici generalštaba Alenki Ermenc oziroma njenem zdravstvenem stanju, naročil obveščevalno dejavnost. Obveščevalno varnostna služba je v zvezi s tem nato zaslišala 25 vojakov, za kar po mnenju komisije niso imeli zakonske podlage.

Neupravičen pregon novinarjev

Na ljubljanskem okrajnem sodišču se je v sredo začelo sojenje časniku Dnevnik in njegovim nekdanjim novinarjem Primožu Cirmanu, Tomažu Modicu, Suzani Rankov in Vesni Vuković, ki jim tožilstvo očita zlorabo osebnih podatkov z objavo policijskih prisluhov. Zaradi novinarskih prispevkov o ozadjih prodaje Mercatorja, v katerih so objavili podatke o pogovorih med ključnimi udeleženci v poslu, jim grozi do leto dni zapora. Po prepričanju Društva novinarjev Slovenije gre za obliko pritiska tako na novinarje, ki so objavljali podatke v javnem interesu, saj je bil Mercator takrat največje slovensko podjetje, ki je bilo v lasti državnih lastnikov in bank, kot na njihove vire, kar je v popolnem nasprotju z evropsko direktivo o žvižgačih. »Morebitna zahteva po razkritju virov je tudi v nasprotju z mednarodnimi standardi zaščite virov, ki so pogoj za preiskovalno novinarstvo in učinkovit nadzor oblasti.« Zato so tožilstvo pozvali, naj odstopi od pregona, saj bi to lahko pomenilo konec preiskovalnega novinarstva v Sloveniji.

Arbitraža ni bila uspešna

Arbitražni postopek glede aneksa k splošnemu dogovoru, ki ureja primarno zdravstvo, ni bil uspešen. Predstavniki ministrstva za zdravje namreč niso dosegli soglasja z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije o opredeljevanju novih zavarovanih oseb oziroma o pragu za odklanjanje novih bolnikov pri 1895 glavarinskih količnikih. Končno odločitev o tem bo zato sprejela vlada predvidoma v sredini maja.

Srečanje velikih družin

Ustanova Anin sklad je minulo soboto v Šentjakobu ob Savi pripravila tradicionalno srečanje družin z več otroki, ki se ga je udeležilo več kot 170 otrok iz 45 družin. Srečanje, ki je namenjeno predvsem medsebojnemu druženju velikih družin, so letos pripravili pod naslovom Otroci so dar.