Kosmati mojster gradnje

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: GG Plus / sobota, 13. april 2019 / 11:05

Sedmega aprila smo tudi pri nas obeležili mednarodni dan bobra – tega zanimivega in največjega evropskega glodalca, ki je v Sloveniji izumrl koncem 18. stoletja, zadnja desetletja pa se je ponovno naselil ob naših vodotokih. Živi predvsem v vzhodnem delu države, najbližje Gorenjski pa so ga opazili na reki Rači v okolici Domžal, kjer bodo danes pripravili tudi vodeni ogled po njegovem habitatu.

V Sloveniji smo se že pred leti pridružili obeleževanju mednarodnega dneva bobra, saj želijo strokovnjaki s tem podpreti ponovno oživljeno populacijo evropskega bobra in prebivalce območij, ki jih bober poseljuje. Ob tem so različne organizacije pripravile več dogodkov, namenjenih ozaveščanju javnosti o pomenu bobra v naravi; eden takšnih bo tudi v soboto, 13. aprila, ob 11. uri ob potoku Rača. Zainteresirani se bodo zbrali ob 11. uri pred Jamarskim domom na Gorjuši, po kraljestvu bobra pa jih bo popeljala Mojca Jernejc Kodrič iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki nam je že pred tem zaupala veliko zanimivosti o tej prav posebni živali.

»V Sloveniji je bober verjetno izumrl koncem 18. stoletja (zadnji dokumenti segajo v 1750, ko je grad Vurberk dobil izključno pravico do lova bobrov ob Dravi). K nam se je vrnil leta 1998; pojavil se je na reki Krki v okolici sotočja z Raduljo. Razširil se je iz Hrvaške, kjer so med letoma 1996 in 1998 naseljevali bobre z Bavarskega. Naseljevanje bobrov je v preteklosti potekalo še marsikje drugje po Evropi. Razlog je bil v skorajšnjem izumrtju vrste; na začetku dvajsetega stoletja je bilo v Evropi le še sedemsto bobrov. Človek je bobra pretirano lovil predvsem zaradi krzna, mesa in bobrovine (žlezni izloček, ki so ga nekdaj uporabljali kot zdravilo za najrazličnejša obolenja). Svoje je pripomoglo tudi uničevanje bobrovega življenjskega prostora. Zahvaljujoč varstvenim ukrepom in številnim ponovnim naselitvam tekom 20. stoletja, si je vrsta danes številčno močno opomogla,« nam pojasni Mojca Jernejc Kodrič in nadaljuje, da se je bober pri nas razširil po vodotokih vzhodnega dela Slovenije, in sicer naseljuje Muro, Dravo, Sotlo, Dobličico, Kolpo, Lahinjo, Krupo in še nekatere manjše pritoke omenjenih rek. V zadnjih letih pa je bila njegova prisotnost opažena tudi na Ljubljanskem barju in na reki Rači v širši okolici Domžal. »Ob Rači so bila za bobra značilno obglodana drevesa opažena jeseni 2015. Možno je, da se je bober tam pojavil že prej v letu, vendar zaradi vegetacije sledovi niso bili tako vidni. Ti so namreč najbolj opazni jeseni in pozimi, ko bober nima na voljo druge hrane in se prehranjuje predvsem z lesnimi rastlinami.«

Bober živi ob rekah, jezerih, potokih in močvirjih in potrebuje celoletni ugoden vodostaj ter bogato vodno rastlinstvo in dovolj obrežne vegetacije, s katero se kot rastlinojed hrani. Brežine ne smejo biti prestrme ali prenizke, najboljša so ilovnata ali glinena tla. Glede onesnaženosti vode pa ni zelo občutljiv.

Kako velika je celotna populacija bobrov pri nas, ni natančno znano, ocene pa pričajo o 300–400 osebkih. A če se naravovarstveniki veselijo porasta populacije bobrov, tega mnogi niso preveč veseli. »Pri nas je to zakonsko zavarovana vrsta in ga ne smemo loviti, prav tako je prepovedano uničevanje bobrišč in jezov. Ker številčnost bobra v zadnjih letih hitro narašča, marsikje v kmetijskih in urbanih območjih prihaja tudi vse več konfliktov. Tu so obrežne ravnice rek pozidane ali namenjene poljedelstvu, tako da bobrovo kopanje v brežine in podiranje dreves večinoma ne naleti na odobravanje. Bober ima sicer s svojimi 'gradbenimi posegi' izjemno vlogo pri ohranjanju obrežnega ekosistema; ustvarja nova življenjska okolja in posledično povečuje raznovrstnost življenja,« opozarja Mojca Jernejc Kodrič.

In bober je s svojimi 'gradbenimi' sposobnostmi zares nekaj posebnega. Odlično plava in pod vodo lahko zdrži tudi po 15 minut. S svojimi ostrimi sekalci lahko do 15 centimetrov debelo deblo pregloda v manj kot petdesetih minutah. Drevje podira za hrano in da si priskrbi gradbeni material za izdelavo bobrišč ali jezov. V Kanadi živeči bobri so v provinci Alberta zgradili jez, dolg kar 850 metrov, ki je viden celo iz vesolja. Sicer pa ima ta glodalec za vodo neprepusten kožuh, ki ga sestavlja izredno gosta podlanka. Na trebušni strani ima kar 23 tisoč dlak na kvadratni centimeter (za primerjavo: človek ima nekje okoli 300 las/kvadratni centimeter). Zaradi značilnega sploščenega in luskastega repa so ga v preteklosti proglasili celo za ribo, in sicer z namenom, da so lahko njegovo meso uživali v postnem času. Ob nevarnosti z repom glasno udarijo po vodni gladini in tako opozorijo druge člane družinske skupnosti na nevarnost. Bobri živijo v družinskih skupinah, dejavni pa so pretežno v mraku in ponoči.