
Pesem v Kernjakov spomin
V nedeljo, 10. marca, ob 14.30 se bo v Domu glasbe v Celovcu začela največja zborovska prireditev Slovencev na Koroškem z imenom Koroška poje. V elitni celovški koncertni dvorani, ki je na teh koncertih zasedena do zadnjega sedeža, bodo nastopili: Kvintet bratov Smrtnik, Oktet Suha, Dekleta Smrtnik, Kežarjevi vnuki, Kvartet 4 U iz Roža, tercet Tri rože iz Šentjakoba, Klika, vokalno-instrumentalna skupina Sanje iz Žvabeka, vokalna skupina Antamina iz Dobrle vasi, Agnes Schnabl in Petra Schnabl-Kuglitsch, pevska skupina Rupa - Peč iz Italije in spremljevalni instrumentalni trio Ana Tijsen (klavir), Christian Filipič (prečna flavta) in Roman Pechmann (harmonika). Organizator koncerta je Krščanska kulturna zveza iz Celovca, kjer je mogoče na elektronskem naslovu kelih@kkz.at tudi vprašati po vstopnicah oziroma rezervacijah.
Letošnji koncert bo posvečen skladatelju, organistu, zborovodji, in če je tako naneslo, tudi piscu besedil Pavlu Kernjaku, ki se je rodil pred 120 leti (9. februarja leta 1899) in je umrl pred štiridesetimi leti, 11. decembra leta 1979. Slavni Korošec se je rodil pri Mežnarju v Šentilju nad Dravo v Rožu, kjer ga je oče, mežnar in organist, posadil za domači harmonij in orgle. Ker kmetija ni dajala zadosti kruha, se je izučil za krojača, vendar v svojem poklicu, kot je pogosto sam dejal, ni sešil prav veliko hlač. Prevzela ga je glasba, ki je postala glavni del njegovega življenja tudi po poroki v sosednjo vas Trebinja, k Filiji po domače. Pavle Kernjak je postal glasnik koroške ljudske slovenske pesmi, njen občudovalec, ki je najbolje razumel njeno globino in pomen. Morda tudi zato, ker je bil samouk in je šele kasneje dobil nekaj glasbene izobrazbe. Napisal ali priredil je več kot sto pesmi, za nekatere pa je napisal tudi besedilo. Vse je najprej zaigral na svojem harmoniju, ki je še sedaj okras njegovega doma. Kdo ne pozna njegovih pesmi Katrca, Mojcej, Pepca, Rož, Podjuna, Zila? Kernjak je bil pevec koroškega slovenskega človeka in koroške zemlje. Njegove pesmi zna najbolj doživeto zapeti Slovenski oktet. Svojemu velikemu prijatelju so še za časa njegovega življenja postavili pred hišo v Trebinji kip njegove Mojcej. Kernjakovim sta pesem in glasba v krvi. Tudi Pavletov najstarejši sin Miro je bil skladatelj in zborovodja, z glasbo, nekateri tudi poklicno, pa se ukvarjajo tudi njegovi vnuki. Skupaj jih je dvajset.