Več davkov od kapitala in manj od dela

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 4. marec 2019 / 10:36

Ministrstvo za finance je predstavilo predlog davčne reforme, s katero želi davčno razbremeniti delo in bolj obdavčiti kapital. Spremembe pri regresu naj bi uveljavili že letos, večino preostalih sprememb pa v prihodnjem letu.

Kranj – Predlog davčne reforme, ki jo je v torek predstavil minister za finance Andrej Bertoncelj, predvideva nekatere spremembe pri dohodninski lestvici in olajšavah. V prvem dohodninskem razredu bi spodnjo mejo neto letne davčne osnove zvišali z 8021 na 8500 evrov in ohranili 16-odstotno davčno stopnjo. V drugem razredu bi mejo zvišali z 20.400 na 25.000 evrov in hkrati znižali stopnjo s 27 na 26 odstotkov. V tretjem razredu bi mejo zvišali z 48.000 na 50.000 evrov in stopnjo znižali s 34 na 32 odstotkov. V četrtem razredu bi mejo zvišali s 70.907 na 80.000 evrov in ohranili sedanjo 39-odstotno davčno stopnjo, v peti razred bi sodili tisti z neto davčno osnovo nad 80.000 evrov, stopnja pa bi ostala pri 50 odstotkih. Splošno olajšavo bi zvišali s 3303 na 3500 evrov, dodatno splošno olajšavo s 6520 na 6717 evrov, ob tem pa bi ohranili tudi olajšave za vzdrževane družinske člane. Spremembe naj bi uveljavili in jih upoštevali pri izplačilih v prihodnjem letu. Po izračunih ministrstva naj bi se delavcu z minimalno plačo neto dohodek na leto zvišal za 34 evrov, tistemu s povprečno plačo za 144 evrov, delavcu s plačo v višini dveh povprečnih plač pa za 670 evrov.

Davčna reforma predvideva tudi davčno razbremenitev regresa in nagrade za poslovno uspešnost (13. plača, božičnica). Regres bi po novem do višine povprečne bruto plače oprostili tako plačila dohodnine kot socialnih prispevkov. Pri nagradi za poslovno uspešnost naj bi mejo, do katere ni treba plačati dohodnine, postopoma zvišali s sedanjih sto odstotkov povprečne bruto plače na 150 odstotkov v prihodnjem letu, na 175 odstotkov v letu 2021 in na dvesto odstotkov v letu 2020.

Državna blagajna naj bi po oceni ministrstva za finance zaradi davčne razbremenitve plače, regresa in nagrade za delovno uspešnost prejela na leto 270 milijonov evrov manj denarja, razliko pa naj bi nadomestila deloma z zvišanjem davka od dohodka pravnih oseb in višjo obdavčitvijo dohodkov od kapitala, deloma pa z zmanjšanjem obsega davčnih utaj, sive ekonomije in socialnih goljufij ter z davčnimi prihodki od večje potrošnje. Davek od dohodka podjetij in drugih pravnih oseb naj bi v naslednjih treh letih postopoma, vsako leto za eno davčno stopnjo, zvišali z 19 na 22 odstotkov, pri tem bi ohranili olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj, vendar pa efektivna obdavčitev tudi po uveljavitvi olajšav ne bi smela biti nižja od pet odstotkov. Pri obdavčitvi dobička iz kapitala, obresti, dividend in dohodkov iz oddajanja premoženja v najem naj bi ohranili cedularno (dokončno) obdavčitev, vendar bi davčno stopnjo zvišali s 25 na 30 odstotkov in hkrati tudi spremenili obdavčitev dobička glede na imetništvo kapitala. Po sedanji ureditvi se davčna stopnja po petih letih imetništva kapitala zniža na 15 odstotkov, po desetih letih na deset odstotkov, po 15 letih na pet odstotkov in po dvajsetih letih na nič odstotkov, po novem pa bi stopnja prvih deset letih znašala trideset odstotkov, potlej pa bi se znižala na 15 odstotkov.

Proti (prevelikemu) zvišanju davka na dobiček

»Zadovoljni smo, da je vlada držala obljubo in bo razbremenila stroške dela, kar bo pripomoglo tudi k večji domači potrošnji,« je predlog davčnih sprememb komentiral Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, in dodal, da v zbornici nasprotujejo zvišanju davka od dohodka pravnih oseb. Po njihovem mnenju dodatna obremenitev gospodarstva ni potrebna, saj podjetja z zaposlovanjem in gospodarsko aktivnostjo že zdaj veliko prispevajo v državno blagajno. Mikro in mala podjetja svoj dobiček vlagajo v razvoj podjetij in posodobitev opreme, država pa zadnja leta vsako leto pobere za milijardo več davkov.

V Gospodarski zbornici Slovenije podpirajo spremembe, s katerimi bo država davčno razbremenila vse zaposlene, tako tiste z minimalno plačo kot visoko izobražene strokovnjake, pogrešajo uvedbo razvojne kapice in pričakujejo umik petdesetodstotne dohodninske stopnje. Pri obdavčitvi dohodka pravnih oseb priporočajo ministrstvu bistveno večjo zmernost, saj se jim zdi uvedba spodnje efektivne davčne stopnje in dvig davčne stopnje za tri odstotne točke do leta 2022 pretiran poseg. Zvišanje davčne stopnje pri obdavčitvi dohodka iz kapitala, pri kateri je tudi po desetih letih imetništva kapitala 15-odstotna stopnja, po mnenju zbornice ni spodbudno ne za podjetja in ne za male varčevalce in bo še dodatno zmanjšalo že sedaj precej skromno dolgoročno varčevanje na kapitalskem trgu.