Kočevsko

Besedilo:
Kategorija: Pisma bralcev / sobota, 2. marec 2019 / 18:22

Ker se o naših, več stoletij starih »sostanovalcih« sorazmerno malo piše in govori, si ob tej priložnosti dovolim obrobno omembo tega prebivalstva s strani gospe Logar malo širše opisati, da si bo bralec prispevka Kočevsko lahko bolje predstavljal, za koga pravzaprav gre, posebno je pomembno dogodke v času okupacije postaviti na pravo mesto.

Po izbruhu druge svetovne vojne in okupacije Slovenije s strani fašistične Italije in nacistične Nemčije so pač tudi kočevski Nemci doživeli to, kar je za diktature tipično: postali so samo žoga v igri delitve ozemelj. Kočevski Nemci so delili nekako usodo južnih Tirolcev. Ker je pač tisti del Dolenjske, kjer so prebivali Nemci, postal italijanski, so se morali, po dogovoru med Hitlerjem in Mussolinijem, iz svoje stare domovine odseliti in narediti prostor Italijanom. Nemci se niso odselili prostovoljno in tudi ne radi. Nemška uprava je izdala celo zajeten priročnik, za preseljevanje kočevskih Nemcev, kjer je točno pisalo, kaj in koliko smejo vzeti s seboj in kaj morajo prepustiti novim priseljencem. Na žalost je imelo to preseljevanje hude posledice tudi za slovensko prebivalstvo, kamor so se morali kočevski Nemci preseliti. Nemška uprava se je odločila, da bo Kočevarje naselila ob hrvaški meji, Slovence, ki pa naj bi naredili Kočevarjem prostor, je izselila v Nemčijo, kjer so jim bile obljubljene enake nepremičnine. To se je seveda izkazalo kod podla laž, saj so bili v Nemčiji nameščeni v barakah ali na velikih kmetijah. Delati so morali v vojni industriji in na polju.

Za Kočevarje je bila tragika v tem, da so po koncu vojne leta 1945 veljali za zločince in zaveznike nacistov in so padli v nemilost nove diktature. Slovenci, ki so se vrnili iz Nemčije na svoje domačije, so dobili priložnost, če so hoteli, naseliti od nemških Švabov zapuščena območja v Vojvodini. Meni osebno je poznana vas Gudurica jugovzhodno od Pančeva, ki je bila skoraj popolnoma slovenska. Da je Kočevsko danes zapuščeno, je gotovo posledica tega, da se ni dovolilo Kočevarjem vrniti se na svoje domove.

Seveda še zdaleč ne morem opisati vsega, kar se je dogajalo, želel sem le malo osvetliti usodo Kočevarjev in s tem povezano usodo dela Slovencev. Temelji v glavnem na pripovedovanju prizadetih Kočevarjev in Slovencev s področja Krškega ter otrok s Petrička, katerih starši so bili Kočevarji in so izgubili svoja življenja na Teharju ali kje drugje.

Franci Kindlhofer, Zasip