Reševanje najinih sporov

Besedilo: Janez Logar
Kategorija: Nasveti / / 12:00

Zapisali smo, da so prepiri v naših zakonih oz. partnerstvih sestavni del skupnega življenja. Ali pa vsaj nesoglasja. Od nas pa je odvisno, kolikšno moč bomo dovolili tem čudnim vzdušjem. Lahko je to ena ure užaljenosti in prizadetosti ali pa je to en tihi teden. Še ene ure je škoda, kaj šele dneva ali tedna. Pri reševanju prepirov se ne ozirajmo na dejstva, ki so se zgodila, temveč se osredotočimo le na svoja boleče občutja. V nadaljnjih korakih se moramo nujno izogniti kritiziranju drug drugega in se osredotočiti le nase in na svojo prizadetost, užaljenost, osamljenost, neslišanost …, in to tako, da bo najprej eden poslušal in drugi govoril. Govoriti pomeni, da uporabljamo prvo osebo ednine. Na primer »slišal sem …«, in ne »ti si mi rekla …«. Povejte, kaj bi si v tistem trenutku želeli od svojega moža ali žene. Na primer: »Edino, kar potrebujem, je, da me poslušaš do konca. Nujno potrebujem, da si tiho in me poslušaš. Ko pa se mi še posmehuješ, takrat znorim, čeprav tega nočem.« Poslušati pomeni ne samo nič komentirati, temveč se potruditi razumeti, kaj pripoveduje drugi. Na koncu povzemite zgodbo, če ste prav razumeli. Poslušalec ne ocenjuje, kar je slišal, temveč le povzame pripoved in še vpraša, ali je prav razumel. Dobrodošel je stavek poslušalca: »No, sedaj te bolj razumem, jasno mi je, da si bila tako zelo razburjena.« In na koncu poslušalec vpraša, ali je prav razumel in ali bi drugi še kaj dodal. Ni treba, da se poslušalec strinja s tistim, ki govori, namen je, da ga razume. Drugi bo imel končno občutek, da ga ljubljena oseba razume. To nam poveča občutek varnosti in okrepi naš stik. Ko govorec pove, da je vse izrekel in da se počuti slišanega, vlogi zamenjamo. Oba partnerja morata biti razumljena. Morata se potruditi, da bosta drug drugega razumela na nivoju čustev. Zapisana procedura ni jedrska fizika, to niso integrali in odvodi, niti to ni latinščina in grščina, temveč preprost postopek v slovenščini, ki nama pomaga k večji zakonski sreči. Znava slovensko, imava ušesa in usta ter lastno pamet. In predvsem nisva več otroka.

V naslednjem koraku bova zelo razumsko pristopila k raziskovanju vzrokov, sprožilcev, 'trigerjev' za najin nori svet prepirov. Sprožilci, ki v nama spodbudijo prepire oziroma naju vržejo ali v jezo ali v umik, so precej unikatni in so posledica najine zgodovine. Npr. mož postane jezen, ko žena odhaja na razne hobije in ga niti ne obvesti, kje je, kdaj pride. On se takrat počuti osamljenega in zapuščenega, podobno kot se je počutil, ko mu je pri 12 letih umrla mama. Npr. žena 'znori', ko je ne upoštevam ali ne sprejemam v njenih čustvih, kar jo spominja na dom, kjer je bilo samo delo in delo in nje nikoli nihče ni vprašal, kako ji je.

Vsak ima svoje sprožilce, ki ga spodbudijo k sitnobi. Le poiščimo jih pri sebi in to razložimo svojemu dragemu možu ali svoji ljubi ženi.