Narodni park po meri vseh

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Radovljica / sreda, 3. februar 2010 / 06:00

Dan potem, ko je državni zbor sprejel sklep o javni predstavitvi predlaganega zakona o Triglavskem narodnem parku, so o njem spregovorili na posvetu, ki ga je pripravila okoljska nevladna organizacija Alpe Adria Green.

Lesce - Na posvetu v Lescah so predstavniki okoljskih organizacij, ki se združujejo v Koalicijo nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega parka, predstavili svoje pomisleke o zakonodaji. Spomnili so tudi, da slednja ščiti naravo v Sloveniji že devetdeset let, toliko časa je namreč minilo od Spomenice Muzejskega društva za Slovenijo. Marjeta Keršič Svetel je nanizala posege, ki motijo varstvenike naravne in kulturne dediščine na območju Triglavskega narodnega parka: gradnja številnih novih gozdnih cest, obremenitev z motoriziranim prometom in tudi vse bolj motorizirano rekreacijo, nekontrolirani posegi v Bohinjsko jezero, letalski promet, hrup, črne gradnje, vdor turistov, ki parkirajo že v vsakem kotičku narodnega parka, propad stavbne dediščine, varstvu narave nenaklonjen razvoj smučišč z umetnim zasneževanjem … Omenila je tudi gradnjo biatlonskega centra na Pokljuki. Zaščitniki narave se ne strinjajo s tistimi zagovorniki zakona o TNP, ki govorijo o tem, da je park ovira razvoju. Nasprotno, kakovostno urejen park je lahko najboljši temelj za razvoj tega okolja, za turizem v obvarovani naravi in ohranjeni kulturni dediščini, razvili bi lahko turizem najvišje ravni za najzahtevnejše goste. V sedanjem predlogu zakona jih moti, ker je prvo varstveno območje umaknjeno tako rekoč v visokogorje, nad gozdno mejo, v drugem varstvenem območju pa so dopuščeni tako rekoč vsi posegi. Zaščitene bi morale biti tri četrtine vse površine, je prepričana tudi Marija Zupančič Vičar, ki je na posvetu spregovorila o mednarodnih standardih za zavarovana območja, ki jih nalaga svetovna zveza za varstvo narave (IUCN). Meni, da bi morali ohraniti park vsaj v sedanjem obsegu, pričakuje pa tudi, da bo država pripravila poseben razvojni zakon in poskrbela, da bo šlo varovanje narave z roko v roki z razvojem. Na posvetu so dali besedo tudi predstavniku vlade in upravljavca TNP. Marjan Berginc z ministrstva za okolje in prostor je o že tretjem poskusu, da naredijo ustrezen zakon o TNP dejal, da z njim skušajo dobro poskrbeti za varstvo naravnega okolja in tudi za razvoj ter ljudem, ki v njem živijo, ponuditi takšen varstveni režim, ki jim bo v korist. Direktor javnega zavoda TNP Martin Šolar je dejal, da je cilj razprav narodni park po meri vseh, kajti varstvo narave mora predstavljati zrel dogovor o tem, kako v družbi ob razvoju ohraniti tudi okolje. Dejal je, da se zavedajo in upoštevajo mednarodne standarde, kot upravljavec pa se pogosto znajdejo med kladivom in nakovalom, ko se srečujejo na eni strani z naravovarstveniki in na drugi s prebivalci v narodnem parku. V prihodnjih tednih načrtujejo pogovore z domačini v več krajih Triglavskega narodnega parka in k temu je povabil tudi predstavnike nevladnih organizacij.