Jakobova ajda

"Po Koroškem, po Kranjskem že ajda zori, ..." Že, že ... Lepo, da zori, a če želimo ajdo (Fagopyrum esculentum) uporabiti v zdravilne namene in iz nje pripraviti čaj, jo naberimo, še preden dozori. Uporabno je namreč predvsem ajdovo cvetoče zelišče. Lajša težave z ožiljem, aterosklerozo, sladkorno boleznijo ...

Jutri je zadnji čas za setev

Medtem ko nekateri v tem času ajdo šele sejejo, drugi že nabirajo njeno cvetoče zelišče, tretji pa jo celo že žanjejo. Odvisno pač, kdaj se odločimo za ajdovo setev. Na njivo jo sejemo po žitu, v juliju. Svoj čas je na Gorenjskem veljalo, da je zadnji čas za to opravilo 25. malega srpana, na god sv. Jakoba, v najslabšem primeru še dan za njim, na god sv. Ane. A kaj, ko ljudska modrost pravi, da je Jakobova ajda in Ožboltova repa malokdaj lepa. A v primeru, da na Jakobovo sonce na oblačnem vzhaja, je dobro, ajdo še isti dan vsejati. Če jo želimo imeti na vrtu in njene cvetoče vršičke uporabiti za čaj, jo posejemo na majhen košček že konec maja ali junija. Pri nas smo jo letos sejali sredi junija in prav te dni je v polnem cvetu, tu in tam pa se že pojavljajo semena. Če želimo, da nas cvetoča ajdova zel razveseljuje dlje časa, sejemo ajdo zaporedoma v presledku treh tednov.

 

Sto in ena jed iz ajde

Ajda izvira s Kitajskega, na zahod, v Rusijo in Malo Azijo, so jo zanesli Tatari, kasneje pa so jo udomačili tudi v Sredozemlju. K nam pa je prišla pred slabimi šestimi stoletji. Prvič se omenja v gornjegrajskem urbarju leta 1426. Imenovali so jo »pagana«. Ime ajda verjetno izvira od ajdov oz. poganov, ki so jo prinesli iz njene domovine. Zanimivo, da je le v Sloveniji postala narodna jed, drugod po Evropi so jo jedli le v zmernih količinah. Opevajo jo že slovenske ljudske pesmi in s tem kažejo, kako priljubljena je bila med našimi dedi. Radi so jedli ajdovo kašo z mlekom, še raje pa kot prilogo prekajenemu mesu, ki je bilo njega dni bolj redko na mizi. Velikokrat pa se je na mizi znašel ajdov močnik. Iz ajdove moke so gospodinje pekle okusen kruh in polnozrnato pecivo. Priljubljeni so bili ajdovi žganci, sladki ali slani ajdovi štruklji, potica, polenta, pogača … Za Gorenjsko so značilni slastni ajdovi krapi. Na Slovenskem naj bi poznali in pripravljali kar okrog sto ajdovih jedi, če ne še več. Ajda ima zelo visoko hranilno vrednost, zato je v času pomanjkanja prišla zelo prav.

Ajda krepi žile in dobro de diabetikom

Ljudsko zdravilstvo dolgo časa ni prepoznalo zdravilnih učinkov cvetočega ajdovega zelišča. Kvečjemu so tu in tam za čaj uporabili seme. Tak čaj je pomagal proti driski, urejal je želodčne težave in gnal na vodo. Ajdovo zelišče so v zdravilne namene najprej začeli uporabljati v Angliji, vendar šele v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so znanstveniki odkrili, da vsebuje učinkovine, ki preprečujejo krhkost kapilar in utrjujejo žilne stene. Počasi jo s tega vidika prepoznavamo tudi pri nas. Posušeni listi in cvetovi vsebujejo flavonoide, denimo rutin, ki zmanjšujejo lomljivost žil lasnic in jih krepijo. Dr. Katja Galle Toplak v knjigi Zdravilne rastline na Slovenskem piše, da rutin in drugi flavonoidi zavirajo delovanje določenih encimov, posledica tega pa je manjše zbiranje vode v medceličju. Tako ščitijo pred nastanki edemov. Vnetja izginejo, bolečine, krči in težke noge se izboljšajo. Uporaba ajdovega čaja se v glavnem priporoča pri venoznih obolenjih in motnjah prekrvitve, ki so povezane z izgubo prožnosti, povečanim lomljenjem in slabšo prehodnostjo kapilar, pri obolenjih srca in krvnega obtoka, pri aterosklerozi in sladkorni bolezni. Takšen čaj pa dobro de tudi nosečnicam, ljudem, ki imajo težave s krčnimi žilami, edemi in oteklinami. Znižuje krvni tlak, spodbuja delovanje ledvic, zdravi spolno nemoč, nespečnost, glavobol, bolezni jeter, krvavitve sluznice in pljuč, revmo in hemoroide. Čaj pripravimo kot poparek: dve žlički zdrobljenega suhega zelišča prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo stati deset minut, nato odcedimo. Pijemo tri skodelice čaja dnevno. Po želji ga lahko osladimo z medom. Kura naj traja dva do tri mesece, saj se zdravilni učinki pojavijo šele po nekaj tednih. Tukaj pride zelo prav rek: »potrpežljivost je božja mast«. Ajdova moka ne vsebuje glutena, zato je dietna hrana za bolnike s celiakijo, ki ne prenesejo žit.

 

 

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / ponedeljek, 15. oktober 2012 / 07:00

Bohinj najlepši turistični kraj

Kjer so turistična društva zelo aktivna in kjer je župan aktivno vključen v turistično dogajanje, urejenost v občini hitro napreduje, ugotavljajo na Turistični zvezi Gorenjske.

Objavljeno na isti dan


Tržič / sreda, 5. september 2007 / 07:00

Baronica daruje za Tržičane

Elizabeta Ortner Born bo poklonila iz družinskega premoženja 22 tisoč evrov za reševalno vozilo v Tržiču.

Radovljica / sreda, 5. september 2007 / 07:00

Zaplet s spomenikom

V Kamni Gorici so nameravali odkriti spomenik rojaku Matevžu Langusu, vendar za postavitev v bližini Langusove kapelice niso dobili soglasja zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Kranj / sreda, 5. september 2007 / 07:00

Odprli katoliški vrtec v Stražišču

Nove prostore Baragovega vrtca je blagoslovil kardinal Franc Rode. V dveh oddelkih je enaintrideset otrok, starih od enega do šest let.

Kamnik / sreda, 5. september 2007 / 07:00

Eko tržnica na tradicionalnem sejmu

Motnik - V Motniku so v nedeljo organizirali že 23. Motniški sejem, ki pa je bil letos v znamenju eko tržnice in odprtja nove kolesarske poti od Vasenega do Motnika. Kot je poved...

Kamnik / sreda, 5. september 2007 / 07:00

O šolah bo odločala stroka

Kamnik - Kamniška občinska uprava je pred zahtevno nalogo in težko odločitvijo, ali namesto pretesnih in dotrajanih osnovnih šol Frana Albrehta in Toma Brejca v mestu na novo zgr...