Tržičani bi ohranili deponijo

Po mnenju anketirancev je bila obnova vodovodov, gradnja kanalizacije in centralne čistilne naprave potrebna, na območju Peka bi pa raje imeli kaj drugega kot trgovine.

V Tržiču bo letos končana največja investicija v zadnjem desetletju, to je obnova vodovodov, gradnja kanalizacije in centralne čistilne naprave za občino Tržič. Nekateri občani se jezijo, ker je veliko prekopanega in na nekaterih delih cest oviran promet. Ali kljub temu menijo, da je bila to dobra in potrebna investicija, smo jih vprašali v naši današnji anketi. Zanimalo nas je, ali bi morala občina Tržič ohraniti deponijo komunalnih odpadkov pri Kovorju vsaj za svoje potrebe in ali se jim zdi prav, da se na območju Peka zgradi nov trgovski center ali bi bilo bolje zgraditi kaj drugega.

Obnova vodovodov, gradnja kanalizacije in centralne čistilne naprave je po mnenju 96 odstotkov dobra in potrebna investicija za občino Tržič. S tem se ne strinjajo trije odstotki, ki menijo, da bi bilo kaj drugega bolj nujno urediti v Tržiču. Da bi morala občina Tržič ohraniti deponijo komunalnih odpadkov pri Kovorju vsaj za svoje potrebe in s tem zagotoviti nižjo ceno, je prepričanih 90 odstotkov vprašanih, štirje odstotki so mnenja, naj se deponija zapre in 6 odstotkov je ostalo neopredeljenih. Slaba tretjina se strinja, da se na območju Peka zgradi nov trgovski center. Dve tretjini trgovskemu centru nasprotujeta, zato smo jih vprašali še, kaj naj se po njihovem mnenju zgradi na tem območju. Med njimi jih je več kot tretjina, ki so prepričani, da bi bilo treba oživiti industrijo in na tem mestu urediti obrtno cono, ki bo prinesla nova delovna mesta. Drugi predlagajo šolski center, športni objekt, stanovanja, mladinski center ali knjižnico. Nekateri menijo, da bi bilo treba stavbo Peka ohraniti, spet drugi vidijo na tem mestu otroško igrišče, park, bazen ali kulturno dvorano. Sodelujoči v anketi bi na tem območju zgradili tudi dom starejših občanov, turistični ali gostinski objekt, parkirišča, zdravstveni dom ali pa vrtec.

Vse, ki ste sprejeli našo ponudbo in prebirate brezplačne izvode Gorenjskega glasa, bomo iz Klicnega studia slepih spet poklicali, da vas povprašamo še po vašem mnenju o časopisu. Lahko nas pokličete tudi sami na številko 04/51 16 404.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 16. februar 2009 / 07:00

Sedmica: Politična dekadenca

To je simbolični požig parlamenta in še, to je konec parlamentarizma, je dramatiziral minister Gregor Golobič, vladni predsednik Borut Pahor pa, to je izsiljevanje, in še kup drugih cvetk je lete...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...